![]()
Nobelii
| 102 |
2
8
32
32
18
8
2
|
No
259,1 |
| Nobelii |
Nobelii (No — nobelium latinan kelel) om 102nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).
Ühthine ümbrikirjutand
Ei ole nobelijad londuses. Se om ratud transfermine element.
Voib olda muigotandmärid +2 i +3.
Avaidusen istorii
Ročilaižiden himikoiden grupp «avaiži» nobelijan vl 1957 i tariči nimen, no möhemba tedištihe, miše hö löuziba torijan üht izotopoišpäi. Nobelijan severziden-se izotopoiden atomad oma löutud nevondkundaližiden (Dubn) i amerikaižiden (Berkli) tedomehiden töiš ripmata toine toižespäi 1960-nzil vozil.
Element om nimitadud Al'fred Nobel'-himikan muštoks.
Fizižed ičendad
Nobelii om radioaktivine metall. Kristalline segluz om tahkoncentruidud kubine (endustuz).
Atommass — 259,1. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,9(4) g/sm³ (lugustusen mödhe). Suladandlämuz — 1100 K (827 C°, ezimeletaden).
Kaik om löutud koumetoštkümne izotopad 249..260 da 262 atommassanke, i nell' izomärad (250m, 251m, 253m i 254m). Kaikiš hätkemban 259No-izotopan pol'čihodamižen pord om 58 minutad. Kahtenz' hätkte nobelii-255-izotop (pol'čihodamižen pord om 3,1 minutad) kävutase himijas paksumb, sikš miše om kebnemb sada sen znamasišt verdad. Koumanz' elon hätkte om 253No (T½=1,62 minutad). Kaikiš hätkemb eläi izomär om 251mNo 1,7 sekundad pol'čihodamižen pordonke. Nobelii-249 hajeneb α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 250, 255 i 257 nomeranke hajetas α- i β-čihodamižen kal't, izotopad 251..254, 256 i 259 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, nobelii-258 — südäitukun spontanižen jagamižen kal't i erasti α- da kaksitadud β-čihodamižen kal't, izotopad 260 i 262 — südäitukun spontanižen jagamižen kal't täuzin. Izotopad 249 i 258 kändasoiš fermijaks da erazvuiččikš elementoikš (nobelii-258 — fermijan kahteks izotopaks), izotopad 250..254, 256 i 259 — fermijaks, mendelevijaks da erazvuiččikš elementoikš, izotopad 255 i 257 — fermijaks i mendelevijaks, izotopad 260 i 262 — erazvuiččikš elementoikš täuzin.
Homaičendad
Irdkosketused
