Mendelevii (Md — mendelevium latinan kelel) om 101nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).
Ühthine ümbrikirjutand
Ei ole mendelevijad londuses. Se om ratud transfermine element. Amerikaine Al'bert Giorso-himik da hänen kollegad avaižiba mendelevijan vl 1955 Kalifornijan universitetas (Berkli), saiba einšteinijaspäi ciklotronal.
Kaik om löutud 17 izotopad 244...260 atommassanke i viž izomärad. Kaikiš hätkembad izotopad oma mendelevii-258 51,5 päiväd pol'čihodamižen pordonke, 260Md (T½=27,9 päiväd) i 257Md (5,52 časud). Kaikiš hätkemb eläi izomär om 258mMd (T½=57 minutad). Mendelevii-244 hajeneb α-čihodamižen kal't, izotopad 245, 247 i 259 nomeranke hajetas α-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 246, 249, 251..254, 256 i 258 — α- i β-čihodamižen kal't, izotopad 248, 250, 255, 257 i 260 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't (izotopoiden 257 i 260 β-čihodamine om kahtenvuitte). Mendelevijan 244-izotop kändase einšteinijaks, izotopad 245, 247 i 259 kändasoiš einšteinijaks da erazvuiččikš elementoikš, izotopad 246, 249, 251..254 i 256 — einšteinijaks i fermijaks, izotopad 248, 250, 255 i 257 — einšteinijaks, fermijaks da erazvuiččikš elementoikš, mendelevii-258 — einšteinijaks, fermijaks i nobelijaks, mendelevii-260 — einšteinijaks, fermijaks, nobelijaks, no päpaloin toižikš erazvuiččikš elementoikš.
Himižed ičendad
Kävutase 256Md-izotop (T½=1,17 časud) tedoidusiden täht, om kebnemb sada sen atomoid. Voziden 1960−1980 kodviš om löutud, miše elementan muigotandmärad oma +1, +2 i +3, jäl'gmäine om harakterine.
Nevondkundaližil tedomehil koumevalentižen mendelevijan segoitesed oliba sadud ezmäižen kerdan da tedoitud, mugažo märitihe, miše mendelevijan gidrohapanduz i ftorid oma segoitamatomad vedes i lanktas sadegeks[1].
Homaičendad
↑Vdovenko V. M. Менделевий (Mendelevii) / Современная радиохимия (Nügüd'aigaine radiohimii). — Atomizdat, 1969. — 544 lp. — Lpp. 380−381. (ven.)
