Metalline kalii
19
0
K 39,0983
Kalii
Kalii (K — kalium latinan kelel) om 19nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes . Sen sijaduz om ühtendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — ühtenden gruppan päalagruppas, IA), tabluden nelländes periodas.
Kalii om levitadud Man kores, sen seičemenz' element (2,4 %) i videnz' metall levigandusen mödhe. Element om aktivine himižešti lujas, i sikš ei voi löuta sidä londuses puhthas olendas, necil se om natrijan pojav.
Vl 1807 anglijalaine Hemfri Devi -himik sai puhtast kalijad ezmäižen kerdan sen nozolan gidrohapandusen (KOH) elektrolizan abul. Nimituz libub araban al'-kali -sanaspäi «potaš » (kalijan karbonat).
Kalijan biologine ühtnend om tarbhaine. Stajad mülütadas kalijad, sen mairiž voib kucta kibuid eläbil olijoil. Kalii i natrii oma antagonistoikš biologižes funkcijas.
Kalii om pehmed hobedaižvauged muglmetall . Kristalline segluz om kubine.
Atommass — 39,0983. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 0,856 g/sm³. Suladandlämuz — 336,8 K (63,65 C°). Kehundlämuz — 1047 K (773,85 C°).
Londuseline kalii kogoneb koumes izotopaspäi , kaks' niišpäi oma stabiližed: 39 K (93,258 %), 40 K (0,0117 %, T½ — 1,25 mlrd vot) i 41 K (6,730 %). Kaikuččel sekundal 40 K-izotopan nell' tuhad čihodamižid tegese ristitun hibjas, voib kodvda dozimetral kalijan kodiühtnendoid (potaš, kalijan hlorid, kalijan nitrat-selitr). Se izotop otab nell' videndest ristitun hibjan londuseližes radioaktivižuses (4..5 kBk), 14 C-izotop otab jättud päpaloin. Tetas mugažo 23 ratud radioaktivišt izotopad 31..38, 42..56 atommassanke, i niiden viž izomärad. Kaikiš hätkembad oma 43 K-izotop, sen T½ =22,3 časud, 42 K 12,35 časud pol'čihodamižen pordonke i 44 K (22 minutad). Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen (nomerad 31..34) vai β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš argonaks vai kal'cijaks , kalii-31 — rikikš , kalii-35 — argonaks i hloraks , kalii-36 — argonaks, hloraks i rikikš.
Kalii muigotub il'mas teravas, sädab gidrohapandust vedes poukahtusel, ujub sen pindal. Pidab kaita metallad karasinas, benzinas vai silikonas. Muigotandmärad: +1, 0. Luja endištai. Ani eile metallan reakcijad azotanke. Rikin i azotan muiktused palastudas kalijal. Kalijan ühthesuladuz natrijanke om nozol honuzližel lämudel.
Sadas kalijad sen hloridan vai gidrohapandusen elektrolizan mahtusel.
Endištuz sulatud kalijan hloridaspäi kal'cijan karbidal, alüminijal vai olal[ 1]
N
a
+
K
O
H
→
N
2
380
− − -->
450
o
C
N
a
O
H
+
K
{\displaystyle {\mathsf {Na+KOH{\xrightarrow[{N_{2}}]{380-450^{o}C}}NaOH+K}}}
Kalii sädab il'man hapanikanke peroksidad i ülähapandust (kalijan üläperoksid):
2
K
+
O
2
⟶ ⟶ -->
K
2
O
2
{\displaystyle {\mathsf {2K+O_{2}\longrightarrow K_{2}O_{2}}}}
K
+
O
2
⟶ ⟶ -->
K
O
2
{\displaystyle {\mathsf {K+O_{2}\longrightarrow KO_{2}}}}
Voib sada kalijan hapandust metallan lämbitamižel 180 C° znamoičendhasai vai sen alemba hapanikan vähänke lugumäranke ümbrištos, vai kalijan üläoksidan lämbitamižel metalliženke kalijanke:
4
K
+
O
2
⟶ ⟶ -->
2
K
2
O
{\displaystyle {\mathsf {4K+O_{2}\longrightarrow 2K_{2}O}}}
K
O
2
+
3
K
⟶ ⟶ -->
2
K
2
O
{\displaystyle {\mathsf {KO_{2}+3K\longrightarrow 2K_{2}O}}}
Sadud kalijan soliden ühesa kümnendest ümbriratas mineraližikš heretusikš .
Kalii sen peroksidanke (K2 O2 ) kavutasoiš veden termohimižes jagandas vezinikaks i hapanikaks («Gaz de Frans»-kaliicikl, Francii). Ottas kalijan solid gal'vanižhe tehnikha.
↑ Alabišev A. F., Gračöv K. D., Zareckii S. A., Lantratov M. F. Натрий и калий (получение, свойства, применение) (Natrii i kalii: samine, ičendad, kävutand). — L.: Valdkundaline himižen literaturan tedoliž-tehnine pästandkodi, 1959. — Lp. 321. (ven.)
Irdkosketused
![{\displaystyle {\mathsf {Na+KOH{\xrightarrow[{N_{2}}]{380-450^{o}C}}NaOH+K}}}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/b9db3266b7cee4ee485ec4ec16ae9325f91673eb)
