6
0
C 12,011
Hil'nik
Hil'nik nogen nägul Diamant da grafit oma hilen allotropad. Hil'nikan spektran nägui pala Hil'nik (C — carbonium latinan kelel) om kudenz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes . Sen sijaduz om nelländestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — nelländen gruppan päalagruppas, IVA), tabluden kahtendes periodas.
Hil'nikal om erazvuiččid allotropižid modifikacijoid: hil' , nogi , diamant , grafit , karbin , hil'nikan nanotorvuded i m.e., kaik tetas 22 allotropišt modifikacijad. Ezmäižed nell' oma tetabad ristitkundale amussai.
Francine Antuan Lavuazje -himik el'genzi substancijad elementaks da nimiti sidä hil'nikaks (franc .: carbone ) ičeze kirjas «puhthan hilen» sijas (fr. charbone pur ) vl 1787. Britanine Smitson Tennant-himik sai joudjad hil'nikad ezmäižen kerdan vl 1791 pästten fosforan puruid kal'düd melan päl, sen reakcijan rezul'tat om kal'cijan fosfat i hil'nik. 18. voz'sadan lopus francine Lui Bernar Giton de Morvo-himik kändi diamantad grafitaks hillän lämbitusen tel, i sid' hil'muiktuseks [ 1]
Allotropižiden formiden äjüz om olmas hil'nikan ičendan tagut säta erazvuiččid sidoid atomoiden keskneze. Hil'nik voib säta polimerižid čepiižid, sišpäi ühtnendoiden sur'kulu lugumär mülütab hil'nikad (hil'vezinikad , vauktušed , razvad , hil'vezikod ), i organine himii tedoidab niid.
Atommass — 12,011 (izotopoiden londuseline segoituz). Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 2,25 g/sm³ (grafit). Sublimacijan lämuz — 3915 K (3642 C°), se om kaikiš korktemb tetabiden substancijoiden keskes.
Londuseližed izotopad: 12 C (98,93 %, stabiline), 13 C (1,07 %, stabiline), 14 C (10−12 , om levitadud Man atmosferas, radioaktivine, 5730 vot pol'čihodamižen pordonke). Sen ližaks 12 ratud izotopad oma 8..11, 15..22 atommassanke, severz'-se sekundad vai sen lühüdamb pol'čihodamižen pordonke. Ei ole izomärid.
Hilen süttundan lämuz om 300..500 C° (andab tuhkad), grafitan 600..800 C° i diamantan 800..1000 C° (andab grafitad). Nened muigotandmärad oleldas: +4..−4.
Inertine substancii sädab reakcijoid lujas huldutamižes. Hil'nik endištab metalloid niiden hapandusišpäi metallurgijas . Reagiruib vedenke märitud arvoimižiš monohapandusen i vezinikan sandanke.
Hil'nik om terasen (2,14 % i sen vähemba) i kaugedraudan (enamba 2,14 %) znamasižeks palaks. Ristitun hibjan videndez kogoneb hil'nikaspäi, ristit sab hil'nikan 300 grammad päiväs sömižen kal't.
↑ Hil'nik-elementan avaidusen istorii Moskvan valdkundaližen universitetan, sen himižen fakul'tetan chem.msu.su -saital. (ven.)
Irdkosketused
