Suhoj Su-47 Berkut (ruskoСу-47 Беркут —Zlati orel) (NATO oznakaFirkin), znan tudi kot S-32 in S-37,[1] je bil ruski eksperimentalni lovec z negativnim naklonom kril - z negativno puščico. [2] To je omogočalo letalu zelo dobro manevrirnost. Su-47 ni vstopil v serijsko proizvodnjo, je pa njegova tehnologija vplivala na razvoj t. i. "4.5" generacije lovcev kot je SU-35BM in pete generacije kot je Suhoj PAK-FA.
Na začetku je bil znan kot S-37, leta 2002 je bil preimenovan v Su-47. Berkut je bil sprva načrtovan kot testna podlaga za kompozitne materiale in sofisticirani fly-by-wire krmilni sistem. Pri centralnem ruskem inštitutu za aerodinamiko CAGI so že dolgo časa poznali prednosti kril z negativno puščico, to področje so študirali na letalih Tsibin LL in pri zajetih nemških letalih Junkers Ju 287. Negativni naklon ima večji koeficient vzgona, večjo manevrirnost in kasnejši pojav izgube vzgona kot tradicionalno krilo. Pri velikih vpadnih kotih, konci kril še vedno proizvajajo vzgon in krilca še vedno delujejo. Obstajajo pa tudi slabosti, npr. zvijanje krila.
Su-47 je podobnih dimenzij kot drugi veliki Suhoj lovci, npr. Su-35. Za zmanjšanje stroškov razvoja so uporabili veliko delov lovca Su-27, npr. pristajalno podvozje, vertikalni rep in dele sprednjega trupa. Su-47 ima manjši radarski presek, notranje prostore za orožje in prostor rezerviran za sodoben radar. Koncept je podoben ameriškemu Grumman X-29 z negativno puščico.
Prednosti
Su-47 ima zelo visoko manevrirnost pri majhni hitrosti. Ima največjo hitrost Mach 1,6 in sposobnost 9g.[3]
_in_2001.jpg)
