PROFILBARU.COM

Zunanje slike
Dassault Mirage F1 prerez
	Hi-res cutaway of the Dassault Mirage F1 by Flightglobal.com.

Mirage F1
	Ekvadorski Mirage F1JA
Vloga	Lovsko letalo
Proizvajalec/-ci	Dassault Aviation
Krstni polet	23. december 1966
Predstavljen	1973
Status	V uporabi
Glavni uporabniki	Francoske letalske sile (v preteklosti); Iraške letalske sil (v preteklosti) ; Grške letalske sile (v preteklosti) ; Španske letalske sile(v preteklosti) ; Maroške letalske sile
Izdelovan	1966-1992
Število izdelanih	720+
Razvit iz	Dassault Mirage III

Dassault Mirage F1 je francoski enomotorni večnamenski lovec. Razvilo ga je podjetje Dassault Aviation kot naslednik lovca Mirage III. F1 je vstopil v uporabi pri Francoskih letalskih silah (Armée de l'Air) leta 1974. Izvozili so ga okrog ducat drugih držav. Poganja ga turboreaktivni motor SNECMA Atar z okrog 7 tonami potiska. Največja hitrost je okrog Mach 2,2. Zgradili so okrog 720 letal.^[1]

Dassault je začel Mirage F1 kot privatni projekt z lastnim financiranjem (brez podpore vlade). F1 je bil zasnovan kot naslednik Mirage III in Mirage 5. F1 je manjša verzija Mirage F2, F2 ni vstopil v serijsko proizvodnji. Po velikosti je podoben deltakrilnim Mirage III and V. Prvi let prototipa je bil 23. decembra 1966.

Tehnične specifikacije (Mirage F1)

Podatki iz Jane's All The World's Aircraft 1988–89^[2]

Splošne karakteristike

Posadka: 1
Dolžina: 15,30 m (50 ft 2½ in)
Razpon kril: 8,40 m (27 ft 6¾ in)
Višina: 4,50 m (14 ft 9 in)
Površina kril: 25,00 m² (269,1 ft²)
Teža praznega letala: 7400 kg (16314 lb)
Naložena teža: 10900 kg (24030 lb)
Maks. vzletna teža: 16200 kg (35715 lb)
Pogon letala: 1 × SNECMA Atar 9K-50 Turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem
- Potisk motorjev (suh): 49,03 kN (11023 lbf)
- Potisk motorjev z dodatnim zgorevanjem: 70,6 kN (15873 lbf)

Zmogljivost

Maks. hitrost: Mach 2,2 (2338 km/h, 1262 vozlov, 1453 mph) at 11000 m (36090 ft)
Bojni radij: 425 km (230 nm, 265 mi) v načinu vosioko-nizko-visoko pri Mach 0,75/0,88 za 14 × 250 kg bombami
Največji doseg: 3300 km (1780 nmi, 2050 mi)
Trajanje leta: 2 uri 15 min (z 2 × Super 530 raketami in odvrgljivim rezervoarjem)
Višina leta: 20000 m (65600 ft)
Hitrost vzpenjanja: 243 m/s (47835 ft/min)

Oborožitev

Strelno orožje: 2× 30 mm (1.18 in) DEFA 553 topova, vsak z 150 naboji
Nosilci za orožje: skupaj 7, 1 pod trupom, 4 pod krili in 2 na koncih kril s kapaciteto 6300 kg (13900 lb) (praktični 4000 kg (8800 lb)) in zalogo orožja s kombinacijo:
- Rakete: 8× Matra rakete nosilci, 18× SNEB 68 mm raket vsak
Izstrelki: 2× AIM-9 Sidewinder ali Matra R550 Magic na koncih kril, 2× Super 530F pod krili, 1× AM-39 Exocet protiladijska raketa, 2× AS-30L lasersko vodene rakete

Glej tudi

Sklici in reference

↑ »MIRAGE F1«. Federation of American Scientists. 11. marec 1999. Pridobljeno 4. decembra 2007.
↑ Taylor 1988, pp. 67–68.

Bibliografija

Donald, David; Jon Lake (1996). Encyclopedia of World Military Aircraft. London: Aerospace Publishing. ISBN 1-874023-95-6.
Hoyle, Craig (13.–19. december 2011). »World Air Forces Directory«. Flight International. 180 (5321): 26–52. ISSN 0015-3710.
Jackson, Paul. »Dassault's Mid-life Mirage«. Air International (March 1988): 121–129, 154–155. ISSN 0306-5634.
Jackson, Paul (1994). »Dassault Mirage F1: Gallic Guardian«. World Air Power Journal. Aerospace Publishing (Volume 17 Summer 1994): 46–95. ISBN 1-874023-43-3. ISSN 0959-7050.
Jackson, Paul (1985). Modern Combat Aircraft 23:Mirage. Shepperton, UK: Ian Allen. ISBN 0-7110-1512-0.
Kromhout, Gert. »Mirage image«. Air International (June 1998): 378–381. ISSN 0306-5634.
Lake, Jon. »Dassault Mirage F1: Armeé de l'Air versions«. International Air Power Review. AIRtime Publishing (Volume 1 - Summer 2001): 20–27.
Taylor, John W. R. (1988). Jane's All The World's Aircraft 1988–89. Coulsdon, UK: Jane's Defence Data. ISBN 0-7106-0867-5.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dassault Mirage F1

[1] »MIRAGE F1«. Federation of American Scientists. 11. marec 1999. Pridobljeno 4. decembra 2007.

[Janes_88_p67-8-2] Taylor 1988, pp. 67–68.

[1]

[2]