1 V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno živijo narodnostne manjšine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi. 2 Uradni jeziki Vojvodine oziroma Kosova. 3Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena .yu.
Del Republike Srbije je avtonomna pokrajinaVojvodina. Do 17. februarja 2008 je kot avtonomna pokrajina in kot del Srbije obstajalo tudi Kosovo. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki pa je Srbija ne priznavata.
Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev.
Republika Srbija je opredeljena kot demokratična država srbskega naroda in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, človekovih pravicah in vladavini prava.
Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je Beograd, ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije.
Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale Demokratične federativne Jugoslavije, pod vodstvom komunističnega režima na čelu z Josipom Brozom-Titom. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še Hrvaška, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj Slobodan Milošević, kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov.
Srbija leži na jugovzhodu Evrope (približno 80 % ozemlja) in v Panonski nižini (približno 20 % ozemlja). Glede na podnebne in geografske značilnosti se jo uvršča tudi med sredozemske države. Skupna dolžina državnih meja znaša 2.027 km. Dolžina meje s posamezno sosednjo državo pa je: Albanija 115 km, Bosna in Hercegovina 302 km, Bolgarija 318 km, Hrvaška 241 km, Madžarska 151 km, Severna Makedonija 221 km, Črna gora 203 km in Romunija 476 km.
Severni del republike je ravninski, južni deli pa so bolj razgibani in gorati. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je Džeravica (na Prokletijah) z višino 2656 metrov.
Gorski relief Srbije ima veliko kanjonov in pečin (Resavska pečina, Ceremošnja, Risovača), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko endemitskih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd.
Večji del Srbije spada v povodjeDonave (81.261 km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: Sava (206 km), Tisa (168 km) in delno tudi Velika Morava (celoten tok 185 km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek Beli Drim in Radika na Kosovu (4.500 km², 5 %), ki se izlivata v Jadransko morje. Povodja rek Pčinja, Lepenac in Dragovštica na jugovzhodu, se izlivajo v Egejsko morje (2.650 km², 3 %). Ostale velike reke so še Zahodna Morava (308 km), Južna Morava (295 km), Ibar (272 km), Drina, ki je mejna reka z BiH (220 km), in Timok (202 km).
Največje jezero v Srbiji je akumulacijskoDžerdapsko jezero z 163 km² (z romunskim delom 253 km²). Največje naravno jezero je Belo jezero v Vojvodini s površino 25 km². Ostala pomembnejša jezera so še Vlasinsko jezero in jezero Perućac. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60 km².
Največji slap v Srbiji je Jelovarnik (71 metrov) na Kopaoniku. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi.
Podnebja
Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5 °C (13. januara 1985 v naselju Karajukića Bunari na Pešteru), najvišja pa 44,9 °C (24. julija 2007 v Smederevski Palanki).[5] Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9 °C (predeli pod 300 m.n.m.), 10 °C (300–500 m.n.m.), 6 °C (1000–1500 m.n.m.), 3 °C (nad 1500 m.n.m.).[5] Povprečna letna količina padavin je 896 mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober.
Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija (Centralna Srbija), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije.
Regije po letu 2009
Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij:
Vojvodina
Beograd
Zahodna regija
Vzhodna regija
Centralna regija
Južna regija
Kosovo
Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij.
Upravna okrožja
Srbija je razdeljena na 29 okrožij in območje mesta Beograd. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti.
Mesta
Poleg Beograda so največja srbska mesta Novi Sad, ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski Niš ter osrednjesrbski Kragujevac, ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev. Več kot sto tisoč prebivalcev imajo še Leskovac, Subotica, Pančevo, Kruševac, Kraljevo, Zrenjanin, Čačak in Šabac ter Novi Pazar (po popisu 2022)
Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike.
Himna Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna Kraljevine Srbije.Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo.
Grb Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je srbski križ s štirimi "s" nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić.
Republika Srbija ima narodno zastavo, ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so rdeča, modra, bela. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju majhen grb Republike Srbije.
Ustava Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev,
Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti.
Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti.
Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku.
Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati.
Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem.
Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče.
Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče.
Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče.
Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča.
Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe.
Pravice državljanov
Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino.
Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo.
Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom.
Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark.