PROFILBARU.COM

**1990 v drugih koledarjih**
Gregorijanski koledar	1990 ; MCMXC
Ab urbe condita	2743
Armenski koledar	1439 ; ԹՎ ՌՆԼԹ
Etiopski koledar	1982 – 1983
Hebrejski koledar	5750 – 5751
Hindujski koledar
- Vikram Samvat	2045 – 2046
- Shaka Samvat	1912 – 1913
Iranski koledar	1368 – 1369
Islamski koledar	1411 – 1412
Tajski koledar	2533

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020.
Leta:	1987 · 1988 · 1989 · 1990 · 1991 · 1992 · 1993
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki

Januar – april

3. januar – odstavljeni panamski voditelj Manuel Noriega se preda ameriškim silam.
7. januar – italijanske oblasti zaprejo poševni stolp v Pisi zaradi varnostnega tveganja, prične se dolgoletna obnova.
8. januar – slovenske stranke Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza in Zeleni Slovenije se združijo v koalicijo DEMOS.
15. januar – Narodna skupščina Bolgarije izglasuje odpravo enopartijskega sistema v državi, konec vladavine Komunistične partije Bolgarije.
20. januar – v spopadih med sovjetsko vojsko in protestniki, ki zahtevajo neodvistnost Azerbajdžana, v Bakuju, umre 130 ljudi, 700 je ranjenih.
22. januar – razpad Jugoslavije: Zveza komunistov Jugoslavije na svojem 14. kongresu izglasuje odpravo enopartijskega sistema v državi; zaradi nesprejetja nekaterih predlogov kongres zapustijo delegati KP Slovenije in kasneje še KP Hrvaške, kar v praksi pomeni razpad ZKJ.
2. februar – južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk legalizira Afriški narodni kongres in obljubi izpustitev Nelsona Mandele.
7. februar –
- Komunistična partija Sovjetske zveze izglasuje odpravo enopartijskega režima v državi.
- objavljena je Deklaracija za mir 1991 s pobudo za demilitarizacijo Slovenije in mirno rešitev krize v Jugoslaviji.
11. februar – Nelson Mandela je po 27 letih v ujetništvu izpuščen iz zapora blizu Kaapstada.
14. februar – sonda Voyager 1 se po prepotovanih 6 milijardah kilometrov obrne proti Zemlji in posname znamenito fotografijo »Bleda modra pika«.
15. februar – Argentina in Združeno kraljestvo prvič po falklandski vojni (1982) vzpostavita diplomatske stike.
24. februar – v Litovski SSR potekajo prve večstrankarske parlamentarne volitve v zgodovini Sovjetske zveze.
26. februar – sandinisti na čelu z Danielom Ortego so poraženi na volitvah v Nikaragvi.
11. marec – Litva razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
13. marec – Sovjetska zveza sprejme ustavne spremembe, ki oblikujejo močan položaj predsednika; dva dni kasneje je Mihail Gorbačov imenovan za prvega in edinega predsednika države.
18. marec – prve svobodne parlamentarne volitve v Vzhodni Nemčiji.
21. marec – Namibija postane neodvisna država po 75 letih pod južnoafriško oblastjo.
30. marec – Estonija po prvih večstrankarskih parlamentarnih volitvah razglasi, da je bila sovjetska oblast v državi od leta 1940 nelegalna.
8. april – koalicija DEMOS prejme večino glasov na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji.
13. april – Sovjetska zveza po 50 letih zanikanja prizna odgovornost za katinski pokol in se opraviči.
22. april – Milan Kučan je v drugem krogu predsedniških volitev izbran za predsednika Predsedstva SR Slovenije.
24. april – na krovu raketoplana Discovery je izstreljen vesoljski teleskop Hubble (misija STS-31).

Maj – avgust

4. maj – Latvija razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
8. maj – Estonija ponovno prevzame uradno ime Republika Estonija in lastne državne simbole.
15. maj – Borisav Jović postane predsednik Predsedstva SFRJ.
17. maj – Svetovna zdravstvena organizacija umakne homoseksualnost s seznama duševnih bolezni.
20. maj – v Romuniji potekajo prve predsedniške in parlamentarne volitve po koncu komunistične vladavine.
22. maj – voditelji Arabske republike Jemen in Ljudske demokratične republike Jemen oznanijo združitev držav v Republiko Jemen.
29. maj – ustanovljena je Evropska banka za obnovo in razvoj.
30. maj – Hrvaška demokratska skupnost prevzame oblast na Hrvaškem, za predsednika Predsedstva je izbran Franjo Tuđman.
1. junij – ameriški predsednik George H. W. Bush in sovjetski predsednik Mihail Gorbačov podpišeta dogovor o prekinitvi proizvodnje in uničenju zalog kemičnega orožja.
8. junij – 8. julij – v Italiji poteka 14. svetovno prvenstvo v nogometu.
12. junij – parlament Ruske federacije sprejme formalno deklaracijo o suverenosti (obeleževan kot Dan Rusije).
21. junij – močan potres opustoši mesti Manjil in Rudbar ter več sto vasi na severozahodnu Iraka, umre nekaj 10.000 ljudi.
2. julij – množica v predoru za pešce med Meko in Mino do smrti potepta 1426 romarjev.
16. julij – v močnem potresu na filipinskem otoku Luzon umre več kot 1600 ljudi.
27. julij – Belorusija razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
2. avgust – Irak napade Kuvajt; dejanje naslednje leto privede do zalivske vojne.
6. avgust – Varnostni svet OZN razglasi trgovinski embargo proti Iraku kot odgovor na napad na Kuvajt.
30. avgust – Azerbajdžan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.

September – december

12. september – predstavniki Zavezniškega nadzornega sveta in obeh Nemčij podpišejo »Pogodbo o končni poravnavi z ozirom na Nemčijo« s čimer je odprta pot za združitev Nemčije.
3. oktober – Vzhodna in Zahodna Nemčija se združita v Zvezno republiko Nemčijo.
12. november – Tim Berners-Lee objavi formalen predlog standarda za svetovni splet.
22. november – Margaret Thatcher odstopi z mesta predsednice vlade Združenega kraljestva.
27. november – zadnji švicarski kanton podeli volilno pravico ženskam.
29. november – Varnostni svet OZN avtorizira vojaško posredovanje v Iraku če država ne umakne svojih sil iz Kuvajta in izpusti vseh talcev do 15. januarja 1991.
1. december – delavci prebijejo prvo odprtino predora pod Rokavskim prelivom.
2. december – na prvih zveznih volitvah v združeni Nemčiji zmaga zveza konservativnih strank CDU/CSU pod vodstvom Helmuta Kohla.
9. december – Lech Wałęsa zmaga v drugem krogu poljskih predsedniških volitev in postane prvi predsednik demokratične Poljske.
23. december – na plebiscitu o samostojnosti Slovenije 93,3 % volilnih upravičencev s 94,8-odstotno večino podpre neodvisno Slovenijo (rezultati so uradno razglašeni tri dni kasneje).
25. december – Tim Berners-Lee postavi prvo spletno stran na prvem spletnem strežniku.

Svetovna populacija

Svetovna populacija
	1990	1985			1995
Svet	5.263.593.000	4.830.979.000	432.614.000	+8,95 %	5.674.380.000	410.787.000	+7,80 %
Afrika	622.443.000	541.814.000	80.629.000	+14,88 %	707.462.000	85.019.000	+13,66 %
Azija	3.167.807.000	2.887.552.000	280.255.000	+9,71 %	3.430.052.000	262.245.000	+8,28 %
Evropa	721.582.000	706.009.000	15.573.000	+2,21 %	727.405.000	5.823.000	+0,81 %
Južna Amerika	441.525.000	401.469.000	40.056.000	+9,98 %	481.099.000	39.574.000	+8,96 %
Severna Amerika	283.549.000	269.456.000	14.093.000	+5,23 %	299.438.000	15.889.000	+5,60 %
Oceanija	26.687.000	24.678.000	2.009.000	+8,14 %	28.924.000	2.237.000	+8,38 %

Rojstva

7. januar – Gregor Schlierenzauer, avstrijski smučarski skakalec
12. februar – Đorđe Živadinović Grgur, srbski igralec
28. februar – Ana Muzičuk, slovenska šahistka ukrajinskega rodu
8. marec – Petra Kvitová, češka tenisačica
9. april – Kristen Stewart, ameriška igralka
15. april – Emma Watson, angleška igralka in fotomodel
21. maj – Rene Krhin, slovenski nogometaš
11. julij – Caroline Wozniacki, danska tenisačica
19. julij – Rosie Jones, angleška manekenka
15. avgust – Jennifer Lawrence, ameriška igralka
20. december – JoJo, ameriška pevka in igralka

Smrti

6. januar – Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, nobelovec (* 1904)
19. januar – Osho, indijski mistik in guru (* 1931)
20. januar – Barbara Stanwyck, ameriška igralka (*1907)
25. januar – Ava Gardner, ameriška igralka (* 1922)
26. januar – Lewis Mumford, ameriški sociolog (* 1895)
19. februar – Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom in zgodovinar astronomije (* 1899)
24. februar – Sandro Pertini, italijanski politik (* 1896)
13. marec – Bruno Bettelheim, avstrijski psiholog (* 1903)
24. marec – An Wang, kitajsko-ameriški računalniški inženir in izumitelj (* 1920)
7. april – Ronald Evans, ameriški astronavt (* 1933)
15. april – Greta Garbo, švedska filmska igralka (* 1905)
16. maj – Jim Henson, ameriški lutkar in filmski producent (* 1936)
5. junij – Vasilij Kuznecov, ruski politik (* 1901)
22. junij – Ilja Mihajlovič Frank, ruski fizik, nobelovec (* 1908)
1. avgust – Norbert Elias, nemški sociolog judovskega rodu (* 1897)
18. avgust – Burrhus Frederic Skinner, ameriški psiholog (* 1904)
22. avgust:
- Bogomil Fatur, slovenski pesnik, prevajalec in esejist (* 1914)
- Boris Ščerbina, sovjetski politik (* 1919)
27. avgust – Stevie Ray Vaughan, ameriški kitarist (* 1954)
18. september – Marjan Rožanc, slovenski pisatelj in dramatik (* 1930)
30. september – Patrick White, avstralski pisatelj, nobelovec (* 1912)
1. oktober – John Stewart Bell, irski fizik (* 1928)
13. oktober – Le Duc Tho, vietnamski general, diplomat in politik (* 1911)
14. oktober – Leonard Bernstein, ameriški skladatelj, dirigent in pianist (* 1918)
22. oktober – Louis Althusser, francoski filozof (* 1918)
27. oktober – Ugo Tognazzi, italijanski igralec, scenarist in režiser (* 1922)
17. november – Robert Hofstadter, ameriški fizik, nobelovec (* 1915)
23. november – Roald Dahl, britanski pisatelj (* 1916)
7. december – Joan Bennett, ameriška igralka (* 1910)
19. december – Gabrijel Stupica, slovenski slikar (* 1913)
31. december – Vasilij Grigorjevič Lazarev, ruski kozmonavt (* 1928)

Nobelove nagrade

Fizika – Jerome Isaac Friedman, Henry Way Kendall in Richard Edward Taylor
Kemija – Elias James Corey
Fiziologija ali medicina – Joseph E. Murray, E. Donnall Thomas
Književnost – Octavio Paz
Mir – Mihail Gorbačov
Ekonomija – Harry Markowitz, Merton Miller, William Sharpe

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1990