1918

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1880. 1890. 1900. - 1910. - 1920. 1930. 1940.
Leta:	1915 · 1916 · 1917 · 1918 · 1919 · 1920 · 1921
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki

2. januar - boljševiki zagrozijo s ponovnim vstopom v vojno, če Nemško cesarstvo ne vrne okupiranih področij.
6. januar - Nemško cesarstvo prizna samostojnost Finske.
7. januar - Nemško cesarstvo premakne 75.000 vojakov iz vzhodne na zahodno fronto.
8. januar - predsednik ZDA Woodrow Wilson objavi svojih 14 točk.
25. januar - Avstro-Ogrska in Nemško cesarstvo zavrneta ameriške mirovne predloge.
1. februar - upor mornarjev v Boki Kotorski
5. februar - nadporočnik Stephen Thompson kot prvi ameriški (vojaški) pilot sestreli sovražno letalo.
29. februar - Bolgarija podpiše premirje.
3. marec - podpisan brest-litovski mir
7. marec - Finska podpiše sporazum o sodelovanju z Nemčijo.
14. marec - vseruski kongres sovjetov ratificira mirovni sporazum s centralnimi silami.
21. marec - bitka za Pikardijo
23. marec - nemška ofenziva se usmeri proti Amiensu in Parizu.
26. marec - Nemci zavzamejo Noyon, Roye in Lihons
28. marec - nemška operacija Mars je ustavljena pri Arrasu.
4. april:
- - Avstralci zadržijo nemški napad pri Villers Bretonneux.
- - konča se bitka na Sommi
9. april - začne se bitka pri Lysu.
14. april - Ferdinand Foch postane vrhovni poveljnik zahodne fronte.
22. april - pomorska bitka za Zeeburgge
23. april - Britanci neuspešno poskusijo blokirati zaliv Ostende.
25. april - Britanske in avstralske čete zaustavijo nemški napad pri Amiensu.
29. april - bodoči letalski as Eddie Rickenbacker sestreli prvo letalo s pomočjo Jamesa Halla.
10. maj - potopijo HMS Vindictive in tako zaprejo vhod v zaliv Ostende.
15. maj:
- - Grki se izkrcajo pri Smirni.
- - vojaka Henry Johnson in Needham Roberts kot prva Američana prejmeta francoski Croix de Guerre.
23. maj - Nemci pričnejo obstreljevati Pariz.
25. maj:
- - nemške podmornice vplujejo v ameriške teritorialne vode.
- - cesar Karel na audienci v Badnu delegaciji Nemcev iz slovenskih dežel obljubi nedeljivost slovenskih dežel in zagotovi, da se ne bodo priključile na trializmu utemeljeni jugoslovanski državi.
27. maj - prične se tretja bitka za Aisne
29. maj - nemški prodor proti reki Marni zaustavijo ameriške divizije.
6. junij - začne se bitka za Belleau Wood.
9. junij - začne se bitka za Metz.
10. junij - Italijani pri Premudi potopijo avstro-ogrsko bojno ladjo SMS Szent Istvan
12. junij - Američani izvedejo prvo letalsko bombardiranje v Franciji.
17. junij - zadnji nemški letalski napad na Veliko Britanijo med prvo svetovno vojno.
18. junij - antanta prične največjo protiofenzivo na zahodni fronti.
26. junij - Nemci začnejo obstreljevati Pariz z debelo Berto.
2. julij - Zavezniški vrhovni vojaški svet podpre intervencijo v Sibirijo.
15. julij - začne se druga bitka na Marni.
17. julij - nemška podmornica U-55 v Atlantiku torpedira britansko ladjo RMS Carpathia (ladjo, ki je rešila preživele potnike s ladje RMS Titanic).
18. julij - začetek ameriško-francoske ofenzive na Aisne-Marne.
19. julij - nemška vojska se umakne za reko Marno.
3. avgust - pričetek zavezniške intervencije pri Vladivostoku.
8. avgust - anglo-francoski protinapad pri Amiensu prebije nemško obrambno črto.
10. avgust - ustanovljena 1. ameriška armada pod Pershingom.
19. avgust - narednik Irving Berlin odpre muzikal o vojaškem življenju Yip Yap Yaphank med prvo svetovno vojno v Century Theatre (New York).
20. avgust - Združeno kraljestvo prične ofenzivo na zahodni fronti.
4. september - ameriške oborožene sile se izkrcajo v Rusiji.
6. september - prične se splošen nemški umik čez Aisno.
12. september:
- - ZDA sprožijo ofenzivo na St. Mihiel.
- - Britanci zavzamejo Havincourt, Moeuvres in Trescault.
18. september - prične se bitka za Megido.
23. september - britanska 15. konjeniška brigada napade Haifo.
25. september - Brazilija napove vojno Avstriji.
26. september - prične se Meuse-Argonnška ofenziva.
29. september - zavezniki prebijejo Hindenburgovo linijo.
30. september - Bolgarija podpiše separatni mir in se umakne iz prve svetovne vojne.
1. oktober - arabsko-britanske pod poveljstvom Lawrenca Arabskega zasedejo Damask.
3. oktober - Nemško cesarstvo in Avstro-Ogrska zaprosita ZDA za premirje.
12. oktober - ustanovljena je 2. ameriška armada.
17. oktober - ladja SS Lucia je zadnja žrtev nemških vojaških podmornic prve svetovne vojne.
18. oktober - Čehi zavzamejo Prago in se odpovejo Habsburški nadvladi.
21. oktober - Nemčija zaustavi totalno podmorniško vojno.
26. oktober - nemški vrhovni poveljnik general Erich Ludendorff odstopi zaradi pogojev premirja, na katere je pristala nemška vlada.
28. oktober - upor nemških mornarjev v pristaniščih.
29. oktober - na manifestacijah v Ljubljani je razglašen nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
30. oktober - Osmansko cesarstvo in antanta podpišejo premirje (nastopi opoldne 31. oktobra).
31. oktober - koroška deželna vlada razglasi nedeljivost Koroške in jo vključi v Republiko nemško Avstrijo.
1. november - Američani prebijejo nemško obrambo na Meusi.
3. november:
- - nemška flota v Kielu se upre.
- - razpad Avstro-Ogrske
- - Poljska razglasi neodvisnost in samostojnost.
- - Italija zasede Trst
4. november - Avstro-Ogrska podpiše premirje z antanto.
9. november - nemški cesar Viljem II. zapusti prestol in pobegne na Nizozemsko.
10. november - Nemčija postane republika.
11. november - ob 11. uri se konča prva svetovna vojna, ko Nemško cesarstvo in Antanta podpišejo premirje.
12. november - z abdikacijo Karla I. Avstrija postane republika.
21. november - zadnje nemške vojaške enote zapustijo Alzacijo in Loreno.
23. november - Rudolf Maister uspe razorožiti nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustiti.
1. december:
- - Združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev
- - Islandija postane suverena država.
- - ameriška okupacijska vojska vstopi v Nemčijo.
- - v Bogojini katoliški Madžarski Slovenci z vodstvom Jožefa Klekla st. odločijo o ustvarjanju avtonomne Slovenske krajine, ampak kasneje se pojavi tudi misel samostojnosti.
3. december - konča se zavezniška londonska konferenca, na kateri odločijo, da mora Nemčija plačati vojno odškodnino.
4. december - predsednik ZDA Woodrow Wilson odpotuje proti Brestu (Francija) in tako postane prvi predsednik ZDA, ki obišče tujo državo.
13. december - ameriška okupacijska vojska prekorači Ren.

Rojstva

12. februar - Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik, matematik, nobelovec († 1994)
4. april - Joseph Ashbrook, ameriški astronom († 1980)
25. april - Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom († 1995)
11. maj - Richard Phillips Feynman, ameriški fizik, matematik, nobelovec († 1988)
30. maj - Karel Dončec, verički lončar, mojster ljudske obrti (†2002).
18. julij - Rolihlahla »Nelson« Mandela, južnoafriški državnik, borec proti apartheidu († 2013)
16. oktober - Louis Althusser, francoski marksistični filozof († 1990)
19. november - Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom († 2000)
19. november - Debiprasad Chattopadhyaya, indijski moderni filozof († 1993)
13. december - Aleksander Isajevič Solženicin, ruski pisatelj in zgodovinar, nobelovec († 2008)
25. december - Anvar Sadat, egiptovski predsednik, nobelovec († 1981)

Smrti

6. januar - Georg Ferdinand Cantor, nemški matematik (* 1845)
Gavrilo Princip
8. februar - Louis Renault, francoski pravnik, učitelj, nobelovec (* 1843)
10. februar - Ernesto Teodoro Moneta, italijanski novinar, pacifist, nobelovec (* 1833)
4. april - Hermann Cohen, nemški judovski filozof, predstavnik Marburške novokantovske šole (* 1842)
28. april - Gavrilo Princip, srbski nacionalist (* 1894)
30. maj - Georgij Valentinovič Plehanov, ruski filozof, marksist (* 1856)
27. junij - George Mary Searle, ameriški astronom in duhovnik (* 1839)
26. julij -
- Mick Mannock, britanski vojaški pilot, letalski as (* ?)
- Fanny zu Reventlow, nemška pisateljica, prevajalka in slikarka (* 1871)
28. september - Georg Simmel, nemški filozof in sociolog (* 1858)
3. november - Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik (* 1857)
11. december - Ivan Cankar, slovenski pisatelj in dramatik (* 1876)