Praksidika|
Odkritelj | Scott S. Sheppard, David C. Jewitt, Yanga R. Fernández, Eugene A. Magnier |
---|
Datum odkritja | 23. november 2000 |
---|
|
| Jupiter XXVII, S/2003 J 7 |
---|
|
Periapsida | 16,283.200 km |
---|
Apoapsida | 26,010.800 km |
---|
| 20,824.000 km |
---|
Izsrednost | 0,1840 |
---|
| 613,904 dni |
---|
| 2,46 km/s |
---|
Naklon tira | 144 ° (na ekliptiko) 143° (na Jupitrov ekvator) |
---|
Obkroža | Jupiter |
---|
|
Srednji polmer | ~ 3,5 km |
---|
Masa | ~ 4,3 ×1014 kg |
---|
| ~ 2,6 (?) g/cm3 |
---|
| ~ 0 m/s2 |
---|
| ~ 0 m/s |
---|
Albedo | 0,04 |
---|
| 21,2 m |
---|
|
Praksidika (grško Πραξιδίκη: Praksidíka) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Anankine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 19,3 do 22,7 Gm in imajo naklon tira okoli 150°.
Luno Praksidika je leta 2000 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard [1][2] z Univerze Havajev. Prvotno so jo označili kot S/2003 J 7. Znana je tudi kot Jupiter XXVII. Ime je dobila po Praksidiki [3] iz grške mitologije.
Luna Praksidika ima premer okoli 7 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 20,824,000 km. Obkroži ga v 613,904 dneh po krožnici z veliko izsrednostjo, ki ima naklon tira okoli 144° (glede na ekliptiko) oziroma 143 ° (glede na ekvator Jupitra).
Verjetno je ostanek asteroida, ki je razpadel[4][5]
Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin.
Luna izgleda siva (barvni indeks je B-V = 0,77, R-V= 0,34). Po drugih lastnostih je podobna asteroidom tipa C [6], ki so izredno temni. Njen navidezni sij je 21,2 m.
Opombe in reference
- ↑ IAUC 7555: Satellites of Jupiter 5. januar 2001 (odkritje)
- ↑ MPEC 2001-A29: S/2000 J 7, S/2000 J 8, S/2000 J 9, S/2000 J 10, S/2000 J 11 2001 January 15 (odkritje in efemeride)
- ↑ IAUC 7998: Satellites of Jupiter 22. oktober 2002 (dodelitev imena)
- ↑ Sheppard, S. S., Jewitt, D. C.; An Abundant Population of Small Irregular Satellites Around Jupiter, Nature, Vol. 423 (maj 2003), strani 261-263
- ↑ Nesvorný, D.; Alvarellos, J. L. A.; Dones, L.; and Levison, H. F.; Orbital and Collisional Evolution of the Irregular Satellites Arhivirano 2020-04-15 na Wayback Machine., The Astronomical Journal, Vol. 126 (2003), pp. 398–429
- ↑ Grav, T.; Holman, M. J.; Gladman, B. J.; Aksnes, K.; Photometric Survey of the Irregular Satellites, Icarus, Vol. 166 (2003), strani 33-45
Zunanje povezave