Megaklita (luna)

Megaklita

Odkritje
Odkritelj	S. S. Sheppard, D. C. Jewitt, Y. R. Fernández, E. A. Magnier
Datum odkritja	25. november 2000
Oznake
Druga imena	Jupiter XIX, S/2003 J  8
Značilnosti tira
Periapsida	13,783.700 km
Apoapsida	33,828.300 km
Srednji polmer orbite	23,806.000 km
Izsrednost	0,421
Obhodna doba	752,8 dni
Povp. tirna hitrost	2,30 km/s
Naklon tira	150 ° (na ekliptiko) 148° (na Jupitrov ekvator)
Obkroža	Jupiter
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer	~ 2,5 km
Masa	~ 2,1 ×10^14 kg
Srednja gostota	~ 2,6 (?) g/cm^3
Površinska težnost	~ 0,0019 m/s^2
Ubežna hitrost	~ 0 m/s
Albedo	0,04
Navidezni sij	21,7 ^m

Megaklita (grško Μεγακλειτη: Mégakleite) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °.

Luno Megaklito je leta 2000 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard z Univerze Havajev. Prvotno so jo označili kot S/2003 J  8. Znana je tudi kot Jupiter XIX. Ime je dobila po Megakliti (ljubica Zevsa) iz grške mitologije.

Luna Megaklita ima premer okoli 5 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 23,951.000 km. Obkroži ga v 752 dneh in 19 urah po tirnici, ki ima naklon tira okoli 150 ° glede na ekliptiko in 148 ° na ekvator Jupitra.

Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm³, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin.

Luna izgleda zelo temna, ima odbojnost 0,04. Njen navidezni sij je 21,7 ^m.