V parku Zvezda je ob podhodu replika sohe Emonca, del antičnega nagrobnika, ki so jo našli leta 1836 pri kopanju temeljev Kazine. Nasproti palače je spomenik ženskam, ki so protestirale proti italijanskemu ravnanju z ujetniki med drugo svetovno vojno, delo Boža Pengova (načrt J. Plečnika) ter na drugi strani parka rekonstruiran glasbeni paviljon. V parku je postavljen tudi spomenik Sidro, ki je bil po zaslugi slovenskega kapitana Branka Velkaverha na to mesto postavljen leta 1954 kot obeležje priključitvi Primorske k matični domovini z Londonskim sporazumom. Na njem je tudi letnica 510, ki predstavlja prihod Slovanov na to področje. Pred tem je na istem mestu manj kot leto dni (1940-41) stal bronast konjeniški spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Karađorđeviću. Konjenik je bil delo Lojzeta Dolinarja. Spomenik so Italijani leta 1941 odstranili po zasedbi Ljubljane med drugo svetovno vojno. Obstaja tudi mit, da naj bi bilo razstavljeno sidro z italijanske čezoceanke Rex, ki so jo ob koncu vojne potopili ob slovenski obali, vendar to ne drži.[3] V Mestnem muzeju pa je poprsje maršala Radetzkega, ki je krasilo trg v obdobju Avstro-ogrske.
Ob preureditvi trga je Plečnik pred Uršulinsko cerkev dal dograditi stopnišče in postavil steber sv. Trojice - kužno znamenje, ki je prej stalo na Ajdovščini. Steber je delo baročnega kiparja Luke Misleja, figure pa verjetno zgodnje delo Francesca Robbe.
Na jugozahodni strani Kongresnega trga, pod in ob Slovenski cesti so odkrili severna emonska vrata in jih preuredili v galerijo Emonska vrata. Južni rob trga kaže približen potek rimskega obzidja, potek srednjeveškega obzidja pa označuje fasada nekdanjega Deželnega dvorca, današnjega sedeža Univerze v Ljubljani.
Sam trg je bil delno odprt prostor ob nekdanjem jarku ob severni strani obzidja okrog Novega trga, že v času baroka. Za potrebe kongresa Svete alianse, ki je potekal v Ljubljani, so jarek zasuli, obstoječi Kapucinski trg razširili in preuredili na prostoru podrtega kapucinskega samostana; posledično so po kongresu tudi preimenovali trg v Kongresni trg. Parkovne površine so uredili leta 1824 po naročilu župana Hradeckega, ko so zasadili drevorede. Sedanjo ureditev s platanami je predlagal Jože Plečnik pred drugo svetovno vojno. Po njegovih načrtih so tlakovali prostor trga, ki je bil kasneje preurejen v parkirišče.
Večji del prostora danes zavzema Park Zvezda. Na južnem delu trga, med Uršulinsko cerkvijo, parkom Zvezda, Filharmonijo in palačo Univerze v Ljubljani ter nizom hiš roba trga, je bilo večje javno parkirišče, ki so ga leta 2011 preuredili v površino za pešce. Parkirna mesta je nadomestila garažna hiša, zgrajena pod trgom; slednja lahko v petih podzemnih etažah sprejme 720 avtomobilov (od tega 34 za voznike invalide).[4] Med prenovo trga so gradbinci odstranili nekaj prvotnih Plečnikovih platan ter drugim odrezali koreninski sistem ter veje; v času gradnje pa so zaradi gradbenih del pričele pokati tudi bližnje stare zgradbe.[5]
Prenovljeni trg je bil uradno odprt 3. julija 2011 z izvedbo MahlerjeveSimfonije tisočev, združena orkestra SF iz Ljubljane in Zagreba ter pevske zbore je vodil dirigent Valerij Gergijev, sodelovalo je več kot 1.100 slovenskih, hrvaških in ruskih glasbenikov.[6]
Slabe tri mesece po odprtju prenovljenega trga[7] so se na ploščadi pričele pojavljati razpoke; slednje so posledice spremembe tehnologije tlakovanja in morebitnega prehitrega sušenja betona.[8][9] Park je vedno bolj ogrožen z betoniranimi in plastificiranimi površinami za pešce in gostinske vrtove.
Zadnje večje preureditve so bile na severni strani, kjer so leta 2013 dodali manjši trg s spomenikom žrtvam vseh vojn. Ohranili so nekaj starejših dreves in dodali dve betonski steni ter napis.
Poimenovanje
Kapucinski trg (1606–1821)[10]; Prvi samostan je bil ustanovljen leta 1606 in je stal na sedanjem Kongresnem trgu. Ukinjen je bil leta 1809.
Park Zvezda je bil zadnjič urejen leta 2011, ob gradnji stopnišč do garaž. Na tem prostoru je do polovice 19. stoletja stal kapucinski samostan z vrtovi. Ime je park dobil zaradi simetrične, zvezdaste razporeditve poti, ki tečejo čez celoten park. To je bil prvi javni mestni park. Zvezdasta zasnova je bila tedaj v Evropi zelo pogosta oblika parkov, uveljavili pa so jo Francozi. Najprej so park zasadili z jagnedi, ki pa nimajo dolge življenjske dobe. Kasneje so zasadili divje kostanje. Med vojnama je Plečnik tlakoval Kongresni trg, park obdal z betonskimi stebrički, kostanje v parku pa so zasadili platane, ki stojijo še danes. V parku stoji vodnjak (arhitekt B. Kobe), na mestu, kot je stal v času kapucinskega samostana. Peščene poti, izdelane po prenovi, so povzete po osnovni, parkovni funkciji tega prostora.
Galerija
Spomenik Sidro kot spomin na priključitev Primorske k matični domovini.
_(9374292864).jpg)
