Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini

Rimska nekropola
Zahodni del arheološkega parka
Rimska nekropola Geografska lokacija: Slovenija
Lokacija	Šempeter v Savinjski dolini, Slovenija Občina Žalec
Koordinati	46°15′22″N 15°7′27″E
Tip	pokopališče
Površina	2500 m²
Zgodovina
Ustanovljeno	1. stoletje
Opuščeno	3. stoletje
Kulture	halštatska kultura, starorimska civilizacija
Druge informacije
Datumi izkopov	1947–1967
Arheologi	Josip Klemenc, Vera Kolšek
Stanje	delno prezentirano kot arheološki park
Nepremični spomenik državnega pomena
Uradno ime: Antična nekropola
Razglasitev	25. november 2003
Evid. št.	1053[1]

Rimska nekropola je antično arheološko najdišče, ki leži na vzhodnem robu današnjega naselja Šempeter v Savinjski dolini. Sodeč po ostankih sega grobišče v dolžino več kot kilometer vzdolž nekdanje rimske ceste med Emono in Celejo. V uporabi naj bi bilo od sredine 1. stoletja do 3. stoletja, ko ga je prizadela povodenj Savinje in se je delno zrušilo v strugo. Po tistem je nastalo novo grobišče severno od starega.^[2][3]

Odkriti grobovi so različnih tipov, od preprostih lukenj do umetelnih grobnic s podzidanimi temelji in marmornatimi plastikami v noriško-panonskem slogu, ki upodabljajo lastnike in razne mitološke prizore.^[a] V plasti tik pod njimi so odkrili še prazgodovinske grobove iz halštatskega obdobja, kar izpričuje dolgo zgodovino poselitve tega rodovitnega območja. Naselja, ki mu je pripadalo grobišče, še niso odkrili, prav tako ostajata neraziskana zahodni in vzhodni rob najdišča, ki ju prekrivata strnjeno naselje in regionalna cesta.^[1][3][5]

Že med izkopavanji je bila sprejeta odločitev, da bodo z ohranjenimi spomeniki uredili javno predstavitev. Nastal je arheološki park, muzej na prostem, ki se razprostira jugozahodno od cerkve sv. Petra na vzhodu Šempetra, obdan z živo mejo. V njem so predstavljene štiri rekonstruirane marmorne grobnice in različni kosi drugih grobov ter razni drugi arhitekturni elementi, pa tudi rekonstrukcije tlorisov nekaterih grobov in ostanki rimske ceste v dolžini 300 m. Celotno območje je od leta 2003 razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.^[1][3][6]

Prezentirane grobnice

Glavni eksponat arheološkega parka so rekonstrukcije štirih večjih grobnic s spomeniki, ki nakazujejo na visok družbeni status pokopanih. Večina bolje ohranjenih spomenikov je stala blizu nekdanje struge Savinje, tako da so ob poplavi padle v reko in jih je prekril gramoz ter jih skril.^[7] Spektacijeva grobnica je postavljena in situ – na enakem mestu kot nekoč.^[3]

Ime	Slika	Pokopani	Oblika	Datacija	Vir
Vindonijeva grobnica		Vindonij, edil (upravnik) v Celeji, in njegova žena Julija	nagrobna ara (oltar)	druga polovica 1. stoletja	[8]
Spektacijeva grobnica		Gaj Spektacij Finit in njegov oče, Gaj Spektacij Priscijan, duovira (župana) v Celeji, ter Justa, žena Spektacija Priscijana	pročelno stebričasta grobnica	sredina 2. stoletja	[9]
Enijeva grobnica		Kvint Enij Liberalis in Enija Opidana, njuna hči Kalendina ter tridesetletni sin	pročelno stebričasta grobnica	2. stoletje	[10]
Sekundinova grobnica		Gaj Spektacij Sekundin, njegova žena Tutorija Avita, sin Spektacij Cervij, nečak Rusticij Tutorij in sin Rusticij Albin	edikula (kapelica)	3. stoletje	[11]

Opombe

1. Marmor izvira iz kamnoloma v Bistriškem vintgarju na Pohorju, blizu Slovenske Bistrice.^[4]

Sklici

1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1053«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
2. Kolšek 1997, str. 12–15.
3. Lazar, Irena (2020). »Šempeter v Savinjski dolini«. V Horvat, Jana; Lazar, Irena; Gaspari, Andrej (ur.). Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru = Minor Roman settelments in Slovenia. Ljubljana: Založba ZRC. str. 295–304. doi:10.3986/9789610502586_15. ISBN 978-961-05-0257-9. OCLC 1145122330.
4. Čretnik, Janko; Golež, Mateja (2010). »Nahajališče marmorja v Rimskem kamnolomu«. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 24. oktobra 2021.
5. Kolšek 1997, str. 12–14.
6. Kolšek 1997, str. 10–12, 46–47.
7. Kolšek 1997, str. 14.
8. Kolšek 1997, str. 16–21.
9. Kolšek 1997, str. 22–33.
10. Kolšek 1997, str. 34–41.
11. Kolšek 1997, str. 42–45.

Viri

• Kolšek, Vera (1997). Rimska nekropola v Šempetru : vodnik = Römische Nekropole in Šempeter : Führer. Celje: Pokrajinski muzej. ISBN 961-90488-0-6. OCLC 442900705.

Zunanje povezave

• Rimska nekropola - uradna predstavitev na spletišču Turističnega društva Šempeter