Enoladijska cerkev z zvonikom na južni strani ima sedanjo podobo od sredine 15. stoletja.[1] Zaradi kakovostnih poslikav v notranjosti velja za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov tega obdobja na Slovenskem. Poslikave predstavljajo sistem t. i. kranjskega prezbiterija, ki izkorišča mrežasto-rebrast obok gotskegaprezbiterija za sistematično upodabljanje izbranih vsebin iz Svetega pisma. Pripisujejo jih Suškemu mojstru, ki je verjetno ob pomoči domačinov poslikal stene po zgledu videmske šole.[2] Te je v 16. stoletju dopolnil mojster Jernej iz Loke, ki je s freskami delno prekril starejše poslikave.[3]
Cerkev je bila leta 2001 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spomenika.[4] Nekaj let kasneje je bila temeljito obnovljena, kar je odpravilo problem neprimernega ogrevanja, zaradi katerega so propadale freske. Hkrati je bila restavrirana tudi večina fresk.[3]