Idrijalin

Idrialin
Splošno
Kategorija	IX. razred – Organske spojine, podrazred: ogljikovodiki
Kemijska formula	C22H14
Strunzova klasifikacija	10.BA.20
Klasifikacija DANA	50.03.08.01
Kristalna simetrija	Ortorombska, prostorska skupina: Unk
Osnovna celica	a = 8,07 Å, b = 6,42 Å, c = 27,75 Å, Z = 4, V = 1437,71 Å^3
Lastnosti
Molekulska masa	278,35 g/mol
Barva	Zelenkasto rumena, svetlo rjava, brezbarvna
Kristalni habit	Ploščat
Kristalni sistem	Ortorombski
Razkolnost	Popolna na {001}, slaba na {100}
Lom	Školjkast
Trdota	1,5
Sijaj	Steklast do diamanten
Gostota	Izračunana: 1,29 g/cm^3, izmerjena: 1,236 g/cm^3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nα= 1,557, nβ = 1,734, nγ = 2,07
Pleohroizem	X = bledo rumen, Y = Z = rumen
Kot 2V	84°
Ultravijolična fluorescenca	Kratkovalovna UV: modra, oranžna, rumena, zelenkasto bela, dolgovalovna UV: modra, oranžna, rumenkasto bela
Sklici	[1][2][3][4]
Glavne vrste
Druga imena	Idrialit, kurtizit, picen, vnetljivi cinabatit

Idrijalin ali idrialit je mehak mineralni vosek s kemijsko formulo C₂₂H₁₄, ki spremlja živosrebrovo rudo v idrijskem rudniku. Mineral je običajno zelenkasto rumene do svetlo rjave barve z modrikasto fluorescenco. Prvič je bil opisan leta 1832 na njegovem tipskem nahajališču v Idriji.^[2] Zaradi ventljivosti so ga imenovali tudi "vnetljivi cinabarit".

Nahajališča

Idrijalin je po navadi pomešan z glino, piritom, kremenom in sadro, v idrijskem rudniku s cinabaritom, v Skaggs Springu pa z metacinabaritom, realgarjem in opalom. ^[1]

Razen v Idriji so mineral našli tudi v Provansalskih Alpah (Francija), v okolici Prešova (Slovaška), v vasi Olenevo (Zakarpatska oblast, Ukrajina), in na več nahajališčih v Kaliforniji (ZDA).

Sklici

1. Handbook of Mineralogy [1]
2. Mindat.org Idrialite [2]
3. Idrialite Mineral Data [3]
4. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.