Deskloizit

Deskloizit
Deskloizit iz rudnika Eukas (jugozahodna Afrika) iz Mineraloškega muzeja v Berlinu
Splošno
Kategorija	VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati
Kemijska formula	(Pb,Zn)2VO4OH
Strunzova klasifikacija	08.BH.40
Klasifikacija DANA	41.05.02.01
Kristalna simetrija	Ortorombska dipiramidna (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina: Pnam
Osnovna celica	a = 7,593 Å, b = 6,057 Å, c = 9,416 Å, Z = 4, V = 436,45 Å^3
Lastnosti
Molekulska masa	404,54 g/mol
Barva	Rjavkasto rdeča, rdeče oranžna, rdečkasto do črno rjava, skoraj črna
Kristalni habit	Conirani ploščati kristali, inkrustacije, pernati skupki
Kristalni sistem	Ortorombski
Razkolnost	Brez razkolnosti
Lom	Nepravilen, podškoljkast
Žilavost	Krhek
Trdota	3 – 3,5
Sijaj	Masten, oljnat
Barva črte	Oranžna do rjavkasto zelena
Prozornost	Prozoren do neprozoren
Gostota	Izračunana: 6,16 g/cm^3, izmerjena: 6,2 g/cm^3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 2,185, nβ = 2,265, nγ = 2,350
Dvolomnost	δ = 0,165
Pleohroizem	Viden
Kot 2V	Izračunan: 88°, izmerjen: 85° - 90°
Disperzija	Relativno močna r > v, redkeje r < vm
Najpogostejše nečistoče	Cu
Sklici	[1][2][3][4]
Glavne vrste
Domača imena	Bakrov vanadat, ramirit, svinčevo-cinkov vanadat, tritoklorit

Deskloizit je redek mineral svinčev cinkov vanadat s kemijsko formulo (Pb,Zn)₂(OH)VO₄, ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je izomorf z olivenitom.

Mineral je temno češnjevo rdeče do rjave do črne barve. Kristali so prozorni ali neprozorni z mastnim sijajem. Barva črte je oranžno rumena do rjavkasto rdeča. Različek kuprodeskloizit je motno zelene barve in vsebuje znatne količine bakra, ki zamenjuje cink, in nekaj arzena, ki zamenjuje vanadij. V kristalni strukturi je tudi precej galija in germanija.

Odkritje in nahajališča

Tanki koničasti kristali deskloizita iz Berg Aukasa, Namibija; velikost: 36 × 31 × 9 mm

Odkrili so ga leta 1854 v Sierra de Córdoba v Argentini in ga poimenovali po francoskem mineralogu Alfredu Des Cloizeauxu.^[1] Mineral tvori majhne prizmatične ali piramidaste kristale v kopučasti skorji in stalaktitske skupke, včasih tudi vlaknate inkrustacije z mamilarno površino.

Nahaja se v oksidiranih delih žil svinčevih rud. Spremljajo ga piromorfit, vanadinit, vulfenit, motramit, mimetit in ceruzit.^[3]

Največja nahajališča vanadija so bila nekoč v Otavi Mountainland (Berg Aukas, Abenab, Baltika in Uitsab) v severni Namibiji,^[5] v katerih sta bila glavna rudna minerala deskloizit in motramit. Rudišča so sedaj izčrpana. Druga nahajališča so v Sierra de Cordoba v Argentini, Lake Valleyu v Novi Mehiki, Arizoni, Phoenixvillu v Pensilvaniji, Zimbabveju, Katangi, Alžiriji in Železni Kapli na Avstrijskem Koroškem.

V Sloveniji so deskloizit našli v rudniku Mežica.^[4]

Glej tudi

• Seznam mineralov
• Seznam mineralov v Sloveniji

Sklici

1. Mindat.org
2. Webmineral data
3. »Handbook of Mineralogy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 25. marca 2011.
4. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
5. Boni in sodelavci, 2007, Genesis of vanadium ores in the Otavi Mountainland, Namibia. Economic Geology 102, str. 441-469.