Ceruzit

Ceruzit
Ceruzit
Splošno
Kategorija	V. razred - Nitrati, karbonati in borati
Kemijska formula	Svinčev karbonat, PbCO3
Strunzova klasifikacija	05.AB.15
Klasifikacija DANA	14.01.03.04
Kristalna simetrija	Ortorombska bipiramida (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina Pmcn
Osnovna celica	a = 5,195 Å, b = 8,436 Å, c = 6,152 Å, Z = 4; V = 269,61 Å^3
Lastnosti
Molekulska masa	267,21 g/mol
Barva	Brezbarvna, bela, siva. modra ali zelena
Kristalni habit	Prizmatični ali piramidasti kristali, masivni skupki
Kristalni sistem	Ortorombski
Dvojčičenje	Enostavni ali ciklični kontaktni dvojčki
Razkolnost	Dobra na [110] in [021]
Lom	Školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	3 – 3,5
Sijaj	Diamanten, steklast, smolast
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	6,53 – 6,57
Gostota	6,58 g/cm^3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,803, nβ = 2,074, nγ = 2,076
Dvolomnost	δ = 0,273
Kot 2V	Izračunan: 8, izmerjen: 8 - 14º
Disperzija	Relativno močna
Ultravijolična fluorescenca	Kratkovalovna UV: oranžna, rumeno bela, dolgovalovna UV: rumenkasta
Diagnostične značilnosti	Značilno dvojčičenje, diamanten sijaj in visoka spcifična teža
Topnost	Netopen v vodi, topen v razredčenih kislinah
Sklici	[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imena	Akruzit, bela svinčeva ruda, beli in črni svinčevec, svinčev kalavec

Ceruzit ali bela svinčeva ruda je kristalni svinčev karbonat (PbCO₃), ki je pomembna svinčeva ruda.

Izvor imena

Ime ceruzit izvira iz latinske besede cerussa - beli svinec. Cerussa nativa je prvi omenil švicarski naravoslovec C. Gessner leta 1565. F.S. Beudant ga je leta 1832 imenoval cruse, današnje ime pa mu je dal W. Haidinger leta 1845. Rudarji so ga imenovali svinčev kalavec in bela svinčeva ruda.

Lastnosti

Ceruzit v dnevni (levo) in UV svetlobi (desno)

Ceruzit kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je izomorfen z aragonitom. Podobno kot aragonit zelo pogosto dvojčiči. Sestavljeni kristali imajo psevdoheksagonalno obliko. Po trije kristali so po navadi zraščeni na dveh ploskvah prizme, tako da nastanejo šesterokrake zvezdaste skupine, v katerih se posamezni kristali sekajo pod kotom približno 60º. Kristali imajo običajno zelo lesketajoče se in gladke ploskve. Kristali tvorijo tudi stisnjene zrnate mase in včasih vlaknate tvorbe. Mineral je po navadi brezbarven ali bel, včasih tudi siv ali zelenkast. Običajno je prozoren do prosojen in ima diamanten sijaj. Ceruzit je zelo krhek in ima školjkast razkol. Njegova trdota po Mohsovi lestvici je 3 – 3,75, specifična teža pa 6,5.

Različek, v katerem je 7% svinčevega karbonata zamenjanih s cinkovim karbonatom (ZnCO₃), je mineral iglesiazit, ki je dobil ime po nahajališču Iglesias na Sardiniji.

Mineral je lahko prepoznaven po značilnem dvojčičenju, diamantnem sijaju in visoki spcifični teži. Tali se pri 315 °C in pri tem razpada.

Svinčev karbonat je praktično netopen v vodi (topnostni produkt K_sp ≈ 1,5·10⁻¹³ pri 25 °C). Mineral se burno topi v razredčeni dušikovi kislini.

Nahajališča

Lepi in veliki kristali ceruzita se najdejo v Tsumebu (Namibija), Dona Ani v Novi Mehiki, Arizoni in Leadvillu v Koloradu (ZDA). Druga nahajališča ceruzita so v Broken Hillu (Avstralija), Harzu (Nemčija), na Sardiniji (Italija), v Přibramu (Češka), Rusiji, Kazahstanu, Rodeziji, Tuniziji in Maroku.

V Sloveniji so do 5 cm veliki kristali v rudniku Mežica, še lepši pa v rudniku Litija. Kristali iz Litije so pretežno beli ali sivi in veliki do 10 cm.^[4]

Uporaba

Beli svinec je bil eden od ključnih svinčevih pigmentov, ki so se uporabljali v slikarstvu. Beli svinec in svinčev acetat sta se v preteklosti uporabljala tudi v kozmetiki, njuna raba pa se je v razvitem svetu zaradi toksičnosti opustila.^[5]

Svinčev karbonat je pomembna svinčeva ruda.

Toksičnost

Zaužitje lusk svinčevih premazov je najpogostejši vzrok za zastrupitev s svincem pri otrocih.^[6]

Sklici

1. Mindat, Cerussite http://www.mindat.org/min-934.html
2. Cerussite Mineral Data http://webmineral.com/data/Cerussite.shtml
3. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
4. R. Vidrih, Svet mineralov. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 64.
5. Gunn, Fenja. (1973). The Artificial Face: A History of Cosmetics. Leisure Activities of an 18th Century Lady in Reading Our Lips: The History of Lipstick Regulation in Western Seats of Power Arhivirano 2006-09-05 na Wayback Machine.
6. Lightening the Lead Load in Children as cited in Lead Poisoning in Children Arhivirano 2006-09-25 na Wayback Machine. in California Poison Control System: Lead Poisoning Arhivirano 2007-01-14 na Wayback Machine.