9. državni zbor Republike Slovenije je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdal predsednik republike Borut Pahor, na podlagi volitev v Državni zbor, ki so potekale 24. aprila 2022. Ustanovna seja je potekala 13. maja 2022.[1] Za predsednico državnega zbora je bila izvoljena Urška Klakočar Zupančič.[2]
9. maja 2022 so se s takratnim predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.[12] Gibanje Svoboda je zastopal predsednik Robert Golob, SDS Danijel Krivec, Novo Slovenijo Jožef Horvat, SD Matjaž Han in Levico Miha Kordiš. Dorekli so sedežni red, pri čemer so SDS, NSi in Levica ohranile svoja mesta, Gibanje Svoboda in SD pa so uvrstili na sredo dvorane. Gibanje Svoboda je na mesto predsednice državnega zbora predlagalo Urško Klakočar Zupančič, preostala podpredsedniška mesta pa bi pripadla še SD, Levici in SDS. Robert Golob je dejal, da si na teh mestih želi ženske.[12][13] Na mesto generalnega sekretarja državnega zbora je nova koalicija predlagala Roberta Pavšiča, ki je bil v predhodnem sklicu poslanec pri Listi Marjana Šarca. Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta predlog označili kot nesprejemljiv, saj da mora to funkcijo zasesti oseba z videzom nepristranskosti in primernejšo izobrazbo.[12][13]
Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 13. maja 2022. Zbrane sta nagovorila predsednik republike Borut Pahor ter predsednik DZ v odhajanju Igor Zorčič, poslanci pa so potrdili svoje mandate. Sejo je vodil najstarejši poslanec - Miroslav Gregorič iz stranke Gibanje Svoboda.[14] Na ustanovni seji je bilo izvoljeno novo vodstvo Državnega zbora; za predsednico je bila izvoljena Urška Klakočar Zupančič, podpredsednica pa je postala Meira Hot. V SDS in NSi so takoj po potrditvi mandatov poslancev v parlamentarni postopek vložili približno 30 predlogov zakonov, med drugim o RTV Slovenija in STA, pa tudi o tožilstvu in odvetništvu. 25. maja je bila na mesto podpredsednice državnega zbora izvoljena tudi Nataša Sukič iz stranke Levica.[15]
Čez teden dni, 20. maja 2022, so poslanci ustanovili še nove poslanske skupine. 24. maja je kolegij predsednice državnega zbora razdelil mesta v delovnih telesih (13 odborov in osem komisij): Gibanju Svoboda je pripadlo devet predsedniških mest, SDS pet, Novi Sloveniji tri, SD dva in Levici eno, eno predsedniško mesto, v komisiji za narodni skupnosti, pa je pripadlo tudi enemu izmed poslancev manjšin. Slovenska demokratska stranke je nad razrezom izrazila nestrinjanje zaradi razmerja predsedniških mest med njimi in stranko Nova Slovenija. Po proporcionalnem izračunu bi SDS pripadlo šest predsedniških mest, Novi Sloveniji pa dve. NSi je na seji kolegija predlagala dopolnilo, s katerim so pridobili eno mesto dodatno predsednika (v komisiji za nadzor javnih financ) in se ob enem odpovedali trem podpredsedniškim. Dopolnilo Nove Slovenije je bilo na kolegiju sprejeto, nasprotovala mu je le vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je opozorila na kršitev poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Njena stranka je zato napovedala, da na predsedniška mesta svojih članov ne bodo imenovali, prav tako ne bodo predlagali kandidata za mesto podpredsednika državnega zbora.[16][17][18]
V četrtek, 9. junija 2022 je potekala še ena izredna seja DZ, na kateri so se potrdili mandati nadomestnih poslancev, na tajnem glasovanju pa so poslanci glasovali še o tretjem podpredsedniku DZ. Za tretjega podpredsednika so izvolili Danijela Krivca iz SDS.[19]
Državni zbor voli in imenuje:
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}} ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).
<ref group=lower-alpha>
{{efn}}
{{sklici|group=lower-alpha}}
{{notelist}}