Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.[7] V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine.
Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike družine ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici istospolnih parov do posvojitve otrok.[7]
Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,[7] pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih podjetij in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.[8] Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem davkov tako za fizične osebe kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo javnega sektorja, oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju.
Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.[7]
NSi je proevropska stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.[9]
Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004 je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje.
Andrej Bajuk, dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na državnozborskih volitvah vodstvu stranke ponudil svoj odstop.[11] Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v državni zbor.
Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala Ljudmila Novak, ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v Kranju in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v Vipavi.
17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka ReSET.[12]
Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen Matej Tonin.[13][14] Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020.
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov[15], s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspeh na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke Andreja Bajuka, ki ga je nasledila Ljudmila Novak.
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.[16] Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja.
Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom "Odločno naprej", v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.[18]
Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Nova Slovenija zmagala, dobila je 23,57 % glasov in osvojila dva mandata v Evropskem parlamentu. Izvoljena sta bila Lojze Peterle in Ljudmila Novak.[20]
Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s Slovensko ljudsko stranko. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata[22]. Zasedla sta ju nosilec liste Lojze Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS).
Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu:
Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak.
Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu[23]:
Franci Demšar – raziskovalec in nekdanji minister za obrambo
Žiga Turk – politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste Ljudmila Novak.
Kandidat Žiga Turk je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član Slovenske demokratske stranke ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend.
V stranki NSi so kot prvi začeli oblikovati listo kandidatov za volitve. V začetku julija 2023 so k sodelovanju na skupni listi povabili Platformo sodelovanja, ki jo vodi Anže Logar, ter stranko SLS pod vodstvom Marka Balažica. Slednji so bili sodelovanju sprva naklonjeni, medtem ko je Logar po zasedanju upravnega odbora platforme, ki se je sestal 7. septembra, sporočil, da se na evropske volitve ne bodo podali. Kasneje je stranko zavrnila tudi SLS, saj so začeli oblikovati svojo listo.[24][25][26][27]
4. septembra je potekala klavzura stranke NSi, na kateri so evidentirali kandidate za volitve. Med njimi sta bila poslanca in nekdanja ministra Janez Cigler Kralj in Jernej Vrtovec, aktualna evroposlanka Ljudmila Novak, pa tudi predsednik stranke Matej Tonin.[28]
Na tradicionalnem zimskem posvetu v začetku januarja 2024 so v stranki razpravljali tudi o evropskih volitvah. Predstavljeni so bili skoraj vsi kandidati, ki bodo nastopili na listi NSi-ja. Kandidirali bodo: Ljudmila Novak, poslanci Jernej Vrtovec, Janez Cigler Kralj in Vida Čadonič Špelič, predsednik stranke Matej Tonin, ki naj bi po poročanju časnika Večer bil tudi nosilec liste, predsednik Kluba županov in svetnikov NSi David Klobasa, predsednica Mlade Slovenije Katja Berk Bevc in občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec.[29][30]
V ponedeljek, 25. marca 2024 je izvršilni odbor NSi potrdil končno listo kandidatov, ki so jo javnosti nato uradno predstavili naslednji dan, 26. marca. Za nosilca liste so določili predsednika stranke Mateja Tonina, Ljudmila Novak pa je zasedla zadnje mesto na listi.[31][32]
Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,68 % glasov, s čimer je zasedla 5. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matej Tonin.[33]
Po odstopu predsednika 13. vlade Republike SlovenijeMarjana Šarca, je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik Slovenske demokratske strankeJanez Janša. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala Jožefa Horvata, saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.[36][37]
Po objavi prisluhov, v katerih se je okoljski ministerVizjak v času prve Janševe vlade, takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom Bojanom Petanom pogovarjal o prevzemu Term Čatež. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.[41][42]
↑Fink-Hafner, Danica (2010), »Slovenia since 1989«, Central and Southeast European Politics Since 1989, Cambridge University Press, str. 244, ISBN9781139487504, pridobljeno 9. novembra 2011
.jpg)
.jpg)
