Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki v njem zastareli. Prosimo, posodobite ta članek. Več informacij o tem boste morda našli na pogovorni strani. Ko boste s posodabljanjem končali, to predlogo odstranite.
7. demokratične volitve v Državni zbor Republike Slovenije so potekale 4. decembra 2011 in so odločile o devetdesetih članih državnega zbora.[1] Redne volitve so bile sicer predvidene za leto 2012, štiri leta po volitvah leta 2008, vendar je po izglasovani nezaupnici vladi Boruta Pahorja, potem, ko sedem dni po glasovanju ni bil predlagan nov mandatar, predsednik republike Danilo Türk oznanil, da bo 21. oktobra razpustil parlament in razpisal volitve za 4. december. To so bile prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini samostojne Slovenije.[2]
Glede točnega datuma je bilo sprva nekaj nejasnosti, saj ga slovenska ustava v primeru padca vlade ne določa povsem natančno in si ustavni pravniki glede tega niso bili enotni. Po mnenju nekaterih lahko predsednik države parlament v primeru, da ni novega mandatarja, razpusti takoj, po mnenju drugih pa šele po koncu tridesetdnevnega roka za izvolitev novega mandatarja.[3] Predsednik se je odločil za slednjo možnost in je razpustil parlament 21. oktobra, volitve pa so bile znotraj zakonskega roka najmanj 40 ter največ 60 dni kasneje. Večina parlamentarnih strank je s to odločitvijo soglašala.[4][5]
Hkrati ločeno potekajo še volitve dveh poslancev narodnih skupnosti (italijanske in madžarske), ki pa sta izvoljena po večinskem volilnem sistemu v dveh posebnih volilnih enotah (tj. enotah narodnih skupnosti), kar pomeni, da imajo člani narodnih skupnosti vsak po dva glasova na volitvah v DZ (gre za pozitivno diskriminacijo).
Med novostmi v volilnem sistemu je nezdružljivost poslanske in županske funkcije, ki jo je Državni zbor uzakonil maja 2011 in bo v veljavi od teh volitev dalje.[6] Trenutno je v parlamentu 18 poslancev županov, ki se bodo morali ob morebitni ponovni izvolitvi odpovedati županski funkciji.[7]
Na predčasnih volitvah poslancev v Državni zbor je imelo pravico glasovati skupaj 1.709.692 volivcev. Glasovalo je skupaj 1.121.573 volivcev. Volilna udeležba je bila 65,60 %. Najvišja udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana-Center (71,80 %), najnižja pa v volilni enoti Ptuj (59,80 %).[8]
9. november 2011: skrajni rok za določanje in oddajo kandidatskih list ter zbiranje podpore na predpisanih obrazcih;
14. november 2011: skrajni rok za izvedbo postopka preizkusa zakonitosti kandidatur (liste oz. kandidate se potrdi, zavrne oz. se odpravijo formalne pomanjkljivosti);
16. november 2011: sestava potrjenih list kandidatov z žrebom, s katerim se določa vrstni red in
19. november 2011: javna objava seznamov list kandidatov.
Napovedi sodelovanja na volitvah
Poleg državnozborskih političnih strank (SD, SDS, Zares, DeSUS, SLS, SNS in LDS) so sodelovanje na volitvah napovedali še:
Ker Gibanju za Slovenijo ni uspelo zbrati 8000 podpisov za nestrankarski nastop (zbrali so okoli 4.000), so preimenovali dotedanjo Junijsko listo, ki je nastopila na predhodnih volitvah, v Stranka Gibanje za Slovenijo.[23]Vladimir Prebilič, župan Kočevja, ki je bil kandidat za mandatarja gibanja, se ni strinjal s to odločitvijo in je umaknil svojo kandidaturo.[24]
14. novembra so volilne komisije volilnih enot zavrnile več kandidatnih list in sicer[25]:
Listo Stranke TRS so zavrnili zaradi neizpolnjevanja ženske kvote, kar je bila napaka pravnega zastopnika tretje volilne enote, ki je pomotoma vložil kandidaturo moškega.[27] V isti volilni enoti pa so zaradi neizpolnjevanja moške kvote zavrnili listo stranke Zelenih Slovenije.[28]
Isti dan pa so potrdili liste 15 drugih strank[25]:
Vse zavrnjene stranke so se pritožile na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je 16. novembra zavrnilo vse pritožbe in s tem potrdilo odločitve volilnih komisij.[29]
Pri oddajanju kandidatne liste v 3. volilni (ljubljanski) enoti je nastal procedurni problem pri vlaganju liste LDS, ko se je generalni sekretar stranke Uroš Petohleb podpisal na zapisnik namesto Boštjana Ploštajnerja, pravnega zastopnika v tej enoti; ta zaplet pa ni vplival na sprejetje liste, ki je bila potrjena.[30]
21. oktober 2011: dan razpisa volitev in začetek volilnih opravil;
26. oktober 2011: imenovanje komisije za sestavo volilnega imenika državljanov - pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti;
31. oktober 2011: okrajne volilne komisije sporočijo sedeže in območja volišč, politične stranke podajo predloge za predsednike, člane in namestnike članov volilnih odborov ter se izdela slovenskih državljanov, ki živijo v tujini;
4. november 2011: državljani lahko sporočijo, da želijo glasovati po pošti in na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, začetek predvolilne kampanje;
5. november 2011: komisiji samoupravnih narodnih skupnosti posredujeta volilne imenike v potrditev;
9. november 2011: skrajni rok za določanje in oddajo kandidatskih list ter zbiranje podpore na predpisanih obrazcih;
10. november 2011: upravna enota razgrne volilne imenike;
14. november 2011: skrajni rok za izvedbo postopka preizkusa zakonitosti kandidatur (liste oz. kandidate se potrdi, zavrne oz. se odpravijo formalne pomanjkljivosti);
16. november 2011: sestava potrjenih list kandidatov z žrebom, s katerim se določa vrstni red;
19. november 2011: javna objava seznamov list kandidatov;
24. november 2011: posredovanje volilnih imenikov (tako slovenskih državljanov s stalnim/začasnim prebivališčem kot tudi tistih, ki so se odločili, da volijo tam) v tujino in posredovanje prošnje za glasovanje po pošti (oskrbovanci domov za ostarele, bolniki v bolnicah/zdraviliščih, priporniki/zaporniki);
25. november 2011: potrjevanje volilnih imenikov in distribucija po okrajnih volilnih komisijah;
29. november 2011: sporočitev seznama zaupnikov na voliščih;
29. november - 1. december 2011: predčasno glasovanje:
1. december: volilvci-invalidi lahko zaprosijo, da volijo na voliščih, ki so njim primerna, volivci brez stalnega prebivališča in volivci s stalnim bivališčem v tujini lahko sporočijo, kje v Slovenijo bi želeli voliti, bolni volivci lahko zaprosijo za volitve na svojem domu;
2. december (24:00): konec javne volilne propagande;
Še preden sta bili dejansko ustanovljeni Državljanska lista Gregorja Viranta in Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, so ankete javnomnenjskih preiskav pokazale, da bosta obe novi stranki korenito spremenili politično ravnovesje. Medtem ko naj bi Gregor Virant pobiral predvsem glasove desnih strank (SDS in SLS), pa naj bi Janković pobiral glasove levih volivcev (SD, Zares, LDS). Večina anket je prvo mesto namenila SDS, medtem bi poleg Virantove in Jankovićeve stranke prišli v parlament le še SD in DeSUS.[32][33]
Desni volilni pol je že pred pričetkom volilne kampanje prevzel pobudo, zmago pa bo prinesla odločitev t. i. neopredeljenih, ki po večini anket predstavljajo med petino do četrtino glasov.