V jeseni 1918 je antanta načrtovala dve večji ofenzivni operaciji, s katerimi bi zmanjšali prisotnost nemških žepov odpora v Franciji. Da bi to dosegli, je bila ustanovljena Ameriška prva armada z 1., 4. in 5.korpusom, skupaj 665.000 vojakov. 82. divizija je bila dodeljena 1. korpusu in bila postavljena na skrajni desni bok na južni strani žepa pri St. Mihielu. Naloga divizije je bila doseži sovražnika in nanj nenehno pritiskati. 12. septembra je armada začela napad. Glavna napadalna konica divizije je bila proti zahodnemu bregu rekeMoselle severno od Norroya. 14. septembra je divizija doživela hudo artilerijsko obstreljevanje ter plinski napad (gorčični plin), toda divizija se ni umaknila. Naslednji dan je nadaljevala napad, zasedla Vandieres in hrib 128. 21. septembra je bila zamenjana; v operaciji je izgubila več kot 800 mož. Za zasluge v bojih je polkovnikEmory Pike prejel divizijsko prvo medaljo časti.
Nato se je divizija borila vzdolž reke Aire. Premikajoč se severno, je 14. oktobra zasedla St. Juvin in ga naslednji dan obranila. Naslednje nekaj dni je bila vpletena v boje v dolini reke Agron in Ravin aux Pierres. Do 21. oktobra je zasedla oboje. V tej ofenzivi je imela več kot 7.000 žrtev in prejela drugo medaljo časti (Alvin York). 1. novembra je bila zamenjana in s tem se je končala njena kariera v prvi svetovni vojni.
82. zračnoprevozna divizija v Belgiji (januar 1945).
Za potrebe operacije Neptun (zračnodesatni del operacije Overlord) je bila divizija reorganizirana, tako da so ji dodali še dva nova padalska polka (507. in 508.), medtem ko so iz divizije odvzeli 504., ki se je boril v Italiji in je potreboval počitek. 6. in 7. junija 1944 so v operaciji Neptun sodelovali trije padalski polki in okrepljen jadralnipehotni polk. V 33 dneh bojev, kot jih je doživela v Normandiji, je divizija izgubila 5.245 vojakov (padlih, ujetih, ranjenih in/ali pogrešanih), pri čemer so izpolnili vse zadane naloge.
Po vojni je bila divizija nameščena v Berlinu, kjer je opravljala okupacijske dolžnosti. Tam je dobila tudi nov vzdevek »Ameriška častna straža« po govoru Pattona, ki je pohvalil divizijsko častno stražo (angleškoIn all my years in the Army and all the honor guards I have ever seen, the 82nd's honor guard is undoubtedly the best.).
Po 11. septembru 2001 so bili deli divizije premeščeni v Afganistan za podporo bojnih operacij. Junija 2002 sta bila del štaba in 3. brigade premeščena v Afganistan za podporo operacije Končna svoboda. 1. brigada je zamenjala tretjo januarja 2003. V tem času je 70 vojakov čete B 3. bataljona504. pehotnega polka, skupaj z četo A 2. bataljona 75. rangerskega polka, izvedlo tudi padalski desant na zahodu Afganistana. To je bil prvi divizijski bojni skok po operaciji Pravični vzrok leta 1989.
2. brigada je od začetka 2003 sodelovala v operaciji Iraška svoboda; v ZDA se je vrnila sredi februarja 2004. 3. brigada je bila v Iraku od pomladi 2003 do spomladi 2004, medtem ko je bila 1. brigada tam le v januarju 2004. Vsa divizija se je umaknila iz Iraka aprila 2004. V tem času (od 2003 do aprila 2004) je izgubila 36 padlih in 400 ranjenih vojakov od skupaj 12.000 pripadnikov divizije.
1. bataljon, 505. pehotni polk je bil pozno septembra 2004 premeščen v Afganistan, zaradi prihajajočih volitev naslednjega meseca.
Septembra 2005 je bila divizija poslana v New Orleans (Louisiana), kjer je sodelovala pri iskanju in pomoči žrtvam hurikana Katrina. Istega meseca je izbruhnil škandal, v katerem je Human Rights Watch objavil poročilo, da so tri pripadniki divizije v letih 2003 in 2004 v Iraku pretepali zapornike.
Januarja 2006 je divizija vstopila v proces reorganizacije, v katerem bo divizija dobila četrto brigadno bojno skupino (jedro bo predstavljal 508. padalski pehotni polk), medtem ko bo divizijska artilerijska brigada razpuščena.
