Zgodovina prerokov in kraljev

Zgodovina prerokov in kraljev

Avtor	al-Tabari
Naslov izvirnika	تاريخ الرسل والملوك تاریخ طبری
Jezik	arabščina
Subjekt	zgodovina sveta, islama in arabskih kalifatov
Žanr	zgodovina dogodkov
Datum izida	10. stoletje
Št. strani	16 zvezkov

Zgodovina prerokov in kraljev (arabsko تاريخ الرسل والملوك, latinizirano: Tārīkh al-Rusul wa al-Mulūk), bolj znana kot Tarikh al-Tabari (تاريخ الطبري), Tarikh-i Tabari ali al-Tabarijeva zgodovina (perzijsko تاریخ طبری) je zgodovinska kronika, napisana v arabskem jeziku, ki jo je leta 915 dokončal muslimanski zgodovinar Mohamed ibn Džarir al-Tabari (225–310 po hidžri, 838–923 n. št.). Začne se z stvaritvijo in prikazuje muslimansko in bližnjevzhodno zgodovino od mitov in legend, povezanih s Staro zavezo, do zgodovine abasidskega obdobja do leta 915. K Zgodovini je bil napisan dodatek^[1] ali nadaljevanje,^[2] katerega avtor je al-Tabarijev učenec Abu Abdulah bin Ahmed bin Džafar al-Fargani.^[3][4]

Izdaje

Med različne izdaje Letopisov spadajo tudi:

• Izdaja urednika M.J. de Goeje v treh serijah, ki obsega 13 zvezkov in dva dodatna zvezka s kazalom, uvodom in glosarijem (Leiden, 1879–1901).
• Izdaja urednika Mohameda Abu al-Fadl Ibrahima (1905-1981) v 10 zvezkih (Kairo: Dar al-Ma'arif, 1960-1969).
• Perzijski povzetek Letopisov, ki ga je leta 963 naredil samanidski učenjak al-Balami, in v francoščino prevedel Hermann Zotenberg (zv. i.-iv., Pariz, 1867–1874).
• Angleški prevod v 39 zvezkih (plus kazalo), ki ga je izdala založba State University of New York Press od 1985 do 2007. Prevod so urejali različni uredniki in 29 prevajalcev. ISBN 978-0-7914-7249-1 (hc), ISBN 978-0-7914-7250-7 (pb), Avtor: Tabari (različni prevajalci), Založnik: SUNY Press.^[5]

Vsebina SUNY Pressove izdaje

• Zv. 01: Splošni uvod in zgodovina od stvarjenja do potopa (Franz Rosenthal)
• Zv. 02: Preroki in patriarhi (William Brinner)
• Zv. 03: Otroci Izraela (William Brinner)
• Zv. 04: Starodavna kraljestva (Moshe Perlmann)
• Zv. 05: Sasanidi, Bizantinci, Lahmidi in Jemen (C. E. Bosworth)
• Zv. 06: Mohamed v Meki (W. Montgomery Watt in M.V. McDonald)
• Zv. 07: Ustanovitev islamske skupnosti – Mohamed v Medini v letih 622-626 (M.V. McDonald)
• Zv. 08: Zmaga islama (Michael Fishbein)
• Zv. 09: Zadnja prerokova leta: ustanovitev države v letih 630-632, 8-11 po hidžri (Ismail Poonawala)
• Zv. 10: Osvojitev Arabije, 632-633, 11 po hidžri (Fred M. Donner)
• Zv. 11: Izziv cesarstvom (Khalid Blankinship)
• Zv. 12: Bitka pri al-Kadisiju in muslimanska osvojitev Sirije in Palestine (Yohanan Friedmann)
• Zv. 13: Osvojitev Iraka, jugozahodne Perzije in Egipta; srednja leta Omarjevega kalifata, 636-642, 15-21 po hidžri (G.H.A. Juynboll)
• Zv. 14: Osvojotev Irana, 641-643, 21-23 po hidžri (G. Rex Smith)
• Zv. 15: Kriza zgodnjega kalifata: vladavina Utmana, 644-656, 24-35 po hidžri (R. Stephen Humphreys)
• Zv. 16: Razdelitev skupnosti: kalifat Alija I., 656-657, 35-36 po hidžri (Adrian Brockett)
• Zv. 17: Prva državljanska vojna: od bitke pri Sifinu do Alijeve smrti, 656-661, 36-40 po hidžri (G. R. Hawting)
• Zv. 18: Obdobje med državljanskima vojnama: Muavijev kalifat 660-680, 40-66 po hidžri (Michael G. Morony)
• Zv. 19: Kalifat Jazida I., 680-683, 60-64 po hidžri (I.K.A. Howard)
• Zv. 20: Propad SufjanidovSafjanidov in prenos oblasti na Marvanide; kalifata Muavije I. in Marvana II. (G. R. Hawting)
• Zv. 21: Zmaga Marvanidov, 685-693, 66-73 po hidžri (Michael Fishbein)
• Zv. 22: Restavracija Marvanidov: kalifat Abd al-Malika ibn Marvana, 693-701, 74-81 po hidžri (Everett K Rowson)
• Zv. 23: Zenit Marvanidska hiše: zadnja leta abd al-Malika in kalifat al-Valida I., 700-715, 81-95 po hidžri (Martin Hinds)
• Zv. 24: Prehodno obdobje: kalifati Sulejmana Abd al-Malika, Omarja II. in Jazida II., 715-724, 96-105 po hidžri (Stephan Powers)
• Zv. 25: Konec širitve: kalifat Hišama, 724-738, 105-120 po hidžri (Khalid Blankinship)
• Zv. 26: Zaton Omajadskega kalifata: uvod v revolucijo, 738-744, 121-126 po hidžri (Carole Hillenbrand)
• Zv. 27: Abasidska revolucija, 743-750, 126-132 po hidžri (John Alden Williams)
• Zv. 28: Potrditev abasidske oblasti: zgodnja leta al-Mansurja (Jane Dammen McAuliffe)
• Zv. 29: Al-Mansur in al-Mahdi, 763-786, 146-169 po hidžri (Hugh N. Kennedy)
• Zv. 30: Abasidski kalifat v ravnotežju: kalifata Muse al-Hadija in Haruna al-Rašida, 785-809, 169-192 po hidžri (C. E. Bosworth)
• Zv. 31: Četrta fitna – vojna med brati, 809-813, 193-198 po hidžri (Michael Fishbein)
• Zv. 32: Oblast absolutistov: kalifat al-Mamuna, 813-833, 198-213 po hidžri (C. E. Bosworth)
• Zv. 33: Nevihta in stres vzdolž severnih meja Abasidskega kalifata (C.E. Bosworth)
• Zv. 34: Začetek upadanja: kalifati Al-Vatika, al-Mutavakila in al-Muntasirja, 841-863, 227-248 po hidžri (Joel L Kraemer)
• Zv. 35: Kriza Abasidskega kalifata (George Saliba)
• Zv. 36: Zandžev upor, 869-879, 255-265 po hidžri (David Waines)
• Zv. 37: Okrevanje Abasidov, vojna proti Zandžu se konča (Philip M Fields)
• Zv. 38: Vrnitev kalifata v Bagdad: kalifati al-Mutadida, al-Muktafila in al-Muktadirja, 892-915 (Franz Rosenthal)
• Zv. 39: Biografije prerokovih spremljevalcev in njihovih naslednikov: al-Tabarijev dodatek k njegovi Zgodovini (Ella Landau-Tasseron)
• Zv. 40: Indeks (Alex V Popovkin pod nadzorom Everetta K. Rowsona)

Sklici

1. Autonomous Egypt from Ibn Tulun to Kafur, 868-969, Thierry Bianquis, The Cambridge History of Egypt, Vol. 1, ed. M. W. Daly, Carl F. Petry, (Cambridge University Press, 1998), str. 98.
2. History and Historians, Claude Cahen, Religion, Learning and Science in the 'Abbasid Period, 203
3. History and Historians, Claude Cahen, Religion, Learning and Science in the 'Abbasid Period, ed. M. J. L. Young, J. D. Latham, R. B. Serjeant, (Cambridge University Press, 1990), 203.
4. Ibn Jarir al-Tabari, The History of al-Tabari Vol. 1: General Introduction and From the Creation to the Flood, transl. Franz Rosenthal, (State University of New York Press, 1989), str. 7.
5. »SUNY Press: History of al-Tabari«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 18. junija 2024.

Viri