Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je slovenska nevladna, neprofitna prostovoljna skavtska mladinska organizacija.
Skavtstvo v Sloveniji
Slovenski skavti pri Domu kraljice Marije, v bližini Šmartnega na PohorjuSkavtski tabor v Bohinju (1935)Skavtska družina Kunaver (1938)
Slovenski skavti so nastali že v obdobju Kraljevine Jugoslavije, leta 1922, po jugoslovanskem vsesokolskem zanimanju v Ljubljani, pri katerem so kot sodelovali tudi bosanski, srbski, češki in poljski skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v Beogradu, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v Kamniški Bistrici.[1] Skavtska organizacija v Sloveniji (Skavtska župa) se je po kraljevi diktaturi leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Zvezo skavtov Kraljevine Jugoslavije (Savez skauta Kraljevine Jugoslavije). Skavtstvo v Sloveniji je bilo uradno razpuščeno 10. junija 1941, zaradi začetka druge svetovne vojne. Malo pred razpustom je imela slovenska skavtska organizacija 1380 registriranih članov.
Slovensko skavtstvo se je po drugi svetovni vojni nadaljevalo izven slovenskih meja, najprej v begunskih taboriščih na Koroškem, kasneje pa med slovenskimi izseljenci v Argentini in Kanadi.[2] Ponovno je oživelo tudi med slovenskimi zamejci v Trstu in Gorici ter na avstrijskem Koroškem (danes del Pfadfinder un Pfadfinderinnen Osterreichs). Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po drugi svetovni vojni v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije, ki je imela v času obstoja Jugoslavije med mladinskimi organizacijami svojevrsten monopol.
Formacija in ustanovitev ZSKSS
Leta 1984 se je šestnajstletni Peter Lovšin seznanil s skavtskim gibanjem in se odločil, da bo pričel s skavtstvom v Ljubljani. Poleti 1985 se je pridružil taboru Slovenske zamejske skavtske organizacije in leta 1986 naredil skavtsko obljubo. Istega leta je v župniji Štepanja vas zbral skupino navdušencev ter jih vodil s pomočjo slovenskih zamejskih skavtov. V skupini je bilo leta 1990 že 21 vodnic in 18 izvidnikov. Katoliško skavtsko gibanje se je hitro širilo po vsej Sloveniji. 31. marca 1990 je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki velja za eno prvih novoustanovljenih mladinskih organizacij v državah naslednicah nekdanjih republik SFRJ. Prva načelnica ZSKSS je postala Marija Marinko (por. Dolenc), prvi načelnik pa je postal človek, zaslužen za ustanovitev skavtstva v Sloveniji Peter Lovšin. Leto dni kasneje so bile organizirane prve uradne skavtske obljube v okolici Ljubljane. Uradno je bilo združenje registrirano 22. oktobra 1992.
Katoliško skavtstvo v Sloveniji se je oživilo na dediščini predvojnega skavtstva, povezanega z vrednotami in načeli začetnika skavtstva Roberta Baden-Powell ter s pomočjo drugih skavtskih organizacij, predvsem pa s podporo Evropskih skavtov - FSE (Union Internationale des Guides et Scouts d'Europe – Fédération du Scoutisme Européen), ter italijanske katoliške skavtske organizacije AGESCI (Associazione Guide e Scout Cattolici Italiani) in njihovih voditeljev regije Furlanija - Julijska krajina, ki so svojim zgledom in predstavitvami skavtstva v večletnem projektu »Hodimo skupaj / Caminiamo insieme« veliko pripomogli k formaciji prvih voditeljev ZSKSS (organiziranost, izobraževanje, metode dela po vejah, program, izvedba aktivnosti).
Združenje je postalo pridruženi član Svetovnega združenja skavtinj (WAGGGS) leta 1996, leta 1999 pa njegov polnopravni član.
Namen ZSKSS in organiziranost
Član ZSKSS je skavt oz. skavtinja. Osnovni namen ZSKSS je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da
bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, nacionalnih in mednarodnih skupnosti.
ZSKSS ima 5.300 članov, v 66 skupinah - stegih - po vsej Sloveniji,[3] ki se povezujejo v devet manjših območjih, ki so jih skavti poimenovali ognjišča.
Skavti poleg rednega programa vsako leto organizirajo približno 200 taborov in ravno toliko zimovanj, na katerih se udeleženci učijo življenja in preživetja v naravi, spoznavajo nove kraje, se urijo v ročnih spretnostih in igrah, ob vsem tem pa se hkrati učijo bivanja v skupnosti. Želijo ponuditi zdrav in razgiban način preživljanja prostega časa ter vzgajati k odgovornosti, spoštovanju različnosti in vztrajnosti.
Skavti pri mašiDvig zastave na poletnem taboru 2017
Skavti so kot del Civilne zaščite že doslej pomagali ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.[4]
Vodstvo
Vodstvo ZSKSS-ja predstavlja Izvršni odbor (IO).
Sestavljajo ga:
nečelnik in načelnica (Nejc Kurbus, Tjaša Sušin)
generalni duhovni asistent (Matej Gnidovec)
poverjeniki za vzgojo, voditelje in zagovorništvo
Načelništvo
upravni odbor - skrbi za finance, načrtujeta predloge za investicije...
pisarna skrbi za skavtarnico, premoženje...
strateški odbor - oblikujejo strategijo ZSKSS in svetujejo IO
Zagovorništvo
Poverjenika za zagovorništvo sta Matevž Šauperl in Hana Lobnik. Skrbita za znamko Skavti, pozitivno podobo ZSKSS in vodita odnose z javnostjo ter sodelovanje z drugimi organizacijami.
Voditelji
Poverjenika za voditelje sta Agata Pivk in Domen Turk, ki skrbita za usposabljanje voditeljev in podporo stegom.
Vzgoja
Poverjenika za vzgojo sta Andrej Čuk in Katja Repanšek, ki skrbi za izvajanje skavtske vzgoje in pomaga pri pripravi dobrega programa vzgoje.
Stegi in ognjišča
ZSKSS se od leta 2019 deli na 9 ognjišč, ki so glavna vez med stegi in Združenjem. Njihova naloga je spodbujanje sodelovanja med stegi.
Značilnosti in organiziranost posameznih starostnih skupin
Izvidniki in vodnice (IV) so organizirani v vode, ločene po spolih, vodi pa v mešane čete. Vse ostale veje so v celoti mešane.
Skavtska obljuba
Jedro skavtstva predstavlja obljuba. To skavt in skavtinja častno izrečeta pred skupnostjo. Poznamo obljubo volčičev in volkuljic
ter »pravo« obljubo. Volčja je preprostejša in po vstopu v četo skavt izreče še drugo. Obe pa vključujeta zvestobo Bogu in domovini, pomoč bližnjemu ter izpolnjevanje skavtskih zakonov. Znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja.
Obljubim, da bom ljubil Boga in pomagal skrbeti za svet.
Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil, kar najbolje morem za svoje poboljšanje,da bom pomagal drugim in izpolnjeval zakona krdela.
Pri svoji časti obljubljam, da si bom z vso močjo prizadeval vestno služiti Bogu in domovni, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone.
Skavtski zakoni
Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje
Skavt je zvest Bogu in domovini
Skavt pomaga bližjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo
Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat
Skavt je plemenit
Skavt spoštuje naravo in v njej vidi božje delo
Skavt uboga svoje starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje dolžnosti
Skavt si v težavah žvižga in poje
Skavt je delaven in varčen
Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih
Sodelovanje ZSKSS z Zvezo tabornikov Slovenije
ZSKSS sorodna mladinska organizacija v Sloveniji je Zveza tabornikov Slovenije. Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«.[5]
Luč miru iz Betlehema v Nemčiji
Udeležba članov ZSKSS in ZTS na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih
V skladu z dogovorom med organizacijama posameznim članom ZSKSS Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica Svetovne skavtske organizacije (WOSM), zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u ter udeležbo na izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so jamboreeji. Prav tako ZSKSS zagotavlja članom ZTS udeležbo na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj (WAGGGS)
Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju
ZSKSS je povezana s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo (SZSO) v katero so združeni slovenski skavti v Furlaniji-Julijski krajini,[6] ima pa tudi zelo dobre odnose z italijansko katoliško skavtsko organizacijo AGESCI (Associazione Guide e Scout Cattolici Italiani).
Tudi AGESCI ima s SZSO sklenjen medsebojni dogovor o sodelovanju.[7]
Sklici
↑Grašič, Miroslava (1990). Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju. Muzej narodne osvoboditve Maribor. str. 13. COBISS10782.
↑Grašič, Miroslava (1990). Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju. Muzej narodne osvoboditve Maribor. str. 28. COBISS10782.
World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), Trefoil Round the World. Eleventh Edition 1997. ISBN0-900827-75-0(angleško)
Grašič, Miroslava, Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju, Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor (COBISS)
Fužir, Barbara, Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja, Ljubljana 2015, ZSKSS ISBN978-961-93642-1-5 (COBISS)
.png)
.jpg)
