Trinajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Dvanajsto in Štirinajsto dinastijo v Srednje egipčansko kraljestvo. Nekateri avtorji jo vključujejo v skupino od Štirinajste do Osemnajste dinastije, ki tvori Drugo vmesno obdobje Egipta. Trinajsta dinastija je vladala od okoli 1803 pr. n. št. do okoli 1649 pr. n. št., se pravi 154 let.[1]
Bila je neposredna naslednica Dvanajste dinastije. Za njenega prvega vladarja velja, da je bil sin Amenemheta IV.[1] Kim Ryholt domneva, da je prenos oblasti z Dvanajste na Trinajsto dinastijo v vzhodni delti Nila povzročil dogodek, ki se je zgodil med vladanjem kraljice Sobekneferu.
Faraoni Trinajste dinastije so vladali iz Memfisa celemu Srednjemu in Gornjemu Egiptu do drugega katarakta na jugu. Moč Trinajste dinastije je od samega začetka postopoma usihala in se končala s hiško zasedbo Memfisa okoli leta 1650 pr. n. št.[1]
V preteklosti se je vladavina Trinajste dinastije opisovala kot obdobje kaosa in nereda. Stanje je bilo verjetno bolj mirno, kot se je domnevalo, ker je bila centralna vlada večino dinastije v Ititaviju pri Fajumu in je bila relativno stabilna. Za obdobje je bilo nedvomno značilno upadanje moči vladarjev, saj je veliko faraonov vladalo zelo malo časa in so slabo dokazani. Povsem jasno je, da niso bili iz ene družine in da so bili nekateri preprosti državljani. Zaradi pomanjkanja spomenikov in zapisov je natančno kronologijo dinastije težko določiti. Nekateri vladarji so znani samo iz odlomkov napisov ali s skarabejev. Imena in vrstni red faraonov so povzeti po Dodsonu in Hiltonu in Ryholtu.[1][2]
Naslednji faraoni iz Trinajste dinastije so dokazani samo na najdbah v Gornjem Egiptu, kar kaže, da so prestolnico iz Ititavija preselili v Tebe.[7] Daphna Ben Tor je prepričana, da je bila selitev posledica invazije kanaanskih vladarjev v vzhodno delto Nila in memfiško regijo. Za druge avtorje dogodek označuje konec Srednjega kraljestva in začetek drugega vmesnega obdobja Egipta.[7] Ryholt in Baker takšen zaključek zavračata s trditvijo, da stela Sehekenre Sankptahija, ki je vladal proti koncu dinastije, kaže, da je vladal tudi v memfiški regiji. Stela je, na žalost, neznanega porekla.[1][4]
Kronološkega položaja naslednjih dokazanih vladarjev se zaradi pomanjkanja dokazov ne da zanesljivo določiti.
Sobekhotep I. Sekemre Hutavi ali Sobekhotep I. velja za ustanovitelja in prvega vladarja Trinajste dinastije.[8] Ryholt mu pripisuje tri ali štiri leta vladanja okoli leta 1800 pr. n. št. Za njegovega naslednika Sobekhotepa II. trdi, da je vladal 20 let okoli 1780 pr. n. št.[9] Dodson in Hilton imata podobno mnenje.[10]
Ko je disciplina v trdnjavah na jugu Egipta popustila, je vlada iz njih umaknila posadke. Trdnjave je kmalu zatem zasedla vojska vedno močnejšega nubijskega kraljestva Kuš. Na severu so Egipt preplavili Hiksi, semitsko ljudstvo iz Kanaana. V zahodnem delu Nilove delte je v pozni Trinajsti dinastiji nastala neodvisna Štirinajsta dinastija. Maneton piše, da so v to nestabilno dvovladje prišli Hiksi in "brez odpora zasedli Egipt, premagali lokalne vladarje in brez milosti požgali mesta in z zemljo zravnali templje bogov." Njihov režim je imenoval Petnajsta egipčanska dinastija, ki je v večini Egipta prevzela oblast Trinajste in Štirinajste dinastija.
Nedavne arheološke najdbe v Edfuju bi lahko pomenile, da so bili Hiksi v Egiptu že najmanj od sredine Trinajste dinastije oziroma vladavine Sobekhotepa IV.[11][12] To bi hkrati lahko pomenilo, da Trinajsta dinastija ob Sobekhotepovem prihodu na oblast ni obvladovala celega Egipta in da sta se Trinajsta in Štirinajsta dinastija prekrivali, čeprav je bil Sobekhotep IV. eden od najmočnejših vladarjev Trinajste dinastije. Manetonova trditev, da so Hiksi nasilno prevzeli oblast v Egiptu, bi lahko bila del kasnejše egipčanske propagande. Bolj verjetno je, da so Hiksi postopoma zasedali ozemlje, ki ga ni več obvladovala propadajoča Trinajsta dinastije. Z zasedbo Memfisa se je Trinajsta dinastija končala.
To analizo in zaključke egiptolog Robert Porter zavrača in trdi, da je hiški vladar Hajan vladal mnogo kasneje kot Sobekhotep IV. (po konvencionalnih kronologijah je med njima vrzel okoli sto let) in da so odkrite faraonove pečate uporabljali še dolgo po njegovi smrti. Njegovi pečati zato ne morejo biti dokaz, da sta bila on in Hajan sodobnika.[13]
Zadnji v Gornjem in Spodnjem Egiptu dokazan vladar Trinajste dinastije je bil Merneferre Aj.[14] Njegovi nasledniki od Merhotepre Inija dalje so dokazani samo v Gornjem Egiptu.[15]