Replike stopnic obdajajo originalno stopnišče, po katerem se lahko povzpne le na kolenih. Svete stopnice vodijo do cerkve svetega Lovrenca v Palatio ad Sancta Sanctorum (Chiesa di San Lorenzo in Palatio ad Sancta Sanctorum) ali preprosto do "Sancta Sanctorum" ('Sveto najsvetejše'), ki je bila osebna kapela zgodnjih papežev.
Po rimskokatoliški tradiciji so Svete stopnice stopnice, ki vodijo do pretorijaPoncija Pilata v Jeruzalemu, pred katerega je Jezus Kristus stopil na poti preizkušnje med svojim pasijonom. Stopnice je v Rim prinesla sveta Helena v 4. stoletju. Scala Sancta že stoletja privlači krščanske romarje, ki želijo počastiti muke Jezusa Kristusa. Svete stopnice so bile od začetka 1700-ih zaradi zaščite zaprte v les, vendar so bile v letu 2019 na kratko izpostavljene po obnovitvenih delih.[1][2]
Zgodovina
Po rimskokatoliški tradiciji so Svete stopnice stopnice, ki vodijo do pretorija Poncija Pilata v Jeruzalemu, pred katerega je Jezus Kristus stopil na poti preizkušnje med svojim pasijonom.[3]
Srednjeveške legende trdijo, da je sveta Helena, mati cesarja Konstantina Velikega, pripeljala Svete stopnice iz Jeruzalema v Rim okoli leta 326.[4] V srednjem veku so bile znane kot Scala Pilati ('Pilatove stopnice'). Iz starih načrtov je razvidno, da so vodile do hodnika Lateranske palače, blizu kapele svetega Silvestra in bile pokrite s posebno streho. Leta 1589 je papež Sikst V. papeško lateransko palačo porušil, da bi lahko gradil novo. Naročil je, da se na sedanji lokaciji rekonstruirajo Svete stopnice pred Sancta Sanctorum ('Sveto najsvetejše'), imenovano po številnih tamkajšnjih dragocenih relikvijah. V kapeli je tudi ikonaKristusa Pantokratorja, znana kot Uronica, ki naj bi jo začel sveti Luka, končal pa angel. To slavno ikono Santissimi Salvatore Acheiropoieton ('ni narejeno s človeškimi rokami') so ob določenih priložnostih v procesiji nosili skozi Rim.[5]
Po svetih stopnicah se lahko vzpenja le na kolenih. Za skupno uporabo je stopnišče opremljeno s štirimi dodatnimi stopnišči, po dve na vsaki strani, zgrajenimi okoli 1589.[6] Leta 1724 je papež Benedikt XIII. marmornate stopnice pokril z lesom, da bi jih zaščitil, saj so številni romarji sčasoma precej izrabili marmor. Stopnice so ostale pokrite do leta 2019, ko je bila po obnovitvenih delih odstranjena zaščitna lesena prevleka in izpostavljen marmor. Ko so se 11. aprila 2019 stopnice znova odprle, je bilo romarjem omogočeno, da se prvič po skoraj 300 letih povzpnejo po izpostavljenih marmornih stopnicah na kolenih. Stopnice so med aprilom 2019 in julijem 2019 ostale izpostavljene in odprte za javnost, nato pa so bile spet prekrite z lesom.
Večja obnova je bila dokončana leta 2007; večičnoma jo je podprla ustanova Getty. V začetku 2018 so ponovno začeli obnovljanje fresk, zaradi česar so bile Svete stopnice zaprte več kot leto dni.
Scala Sancta v katoliški cerkvi
Plazenje po Svetih stopnicah na kolenih je pobožnost, ki je v prid romarjem in vernikom. Pobožnost je opravilo več papežev in Rimskokatoliška cerkev jim je podelila odpustke.[7]Papež Pij VII. je 2. septembra 1817 vsem, ki so se na predpisani način povzpeli po stopnicah, na vsaki stopnici podelil devetletni odpustek. Papež Pij X. je 26. februarja 1908 odobril neomejeno odpuščanje tako pogosto, ko se po spovedi in svetem obhajilu pobožno dvigajo po stopnicah. Apostolska kaznilnica je 11. avgusta 2015 podelila neomejeno odpuščanje vsem, ki so 'navdihnjeni z ljubeznijo' med meditacijo o Kristusovem pasijonu splezali po stopnicah in tudi šli k spovedi, prejeli sveto obhajilo in recitirali nekatere druge katoliške molitve, vključno molitev za papeževe namere. Tisti, ki so bili fizično ovirani pri vzpenjanju po stopnicah, so si lahko privoščili odpuščanje z meditacijo o Kristusovem pasijonu med stopnicami in izpolnjevanjem drugih pogojev.[8]
Kardinal Francesco Marchetti Selvaggiani, vikar v Rimu, je v okviru slovesnosti ob odprtju svetega leta vodil množico pri plazenju po stopnicah na kolenih.[9]
Med aprilom 2019 in julijem 2019 je bilo romarjem dovoljeno, da so se prvič po skoraj 300 letih vzpeli po stopnicah, klečeče na prvotne nepokrite marmornate stopnice. Število obiskovalcev se je v tem času povečalo za trikrat od običajnih in na vhodu so se oblikovale dolge vrste.
Stališča obiskovalcev
Scala Sancta
Ta članek naj bi bil pristranski. Oglejte si razpravo na pogovorni strani. Prosimo, da ne odstranite tega sporočila, dokler ni spor razrešen.
Martin Luther se je po stopnicah na kolenih povzpel leta 1510. Ko je to storil, je na vsaki stopnici ponavljal Oče naš. Verjel je, da bi s tem delom »lahko rešil dušo oiz vic«. Toda ko je Luter prispel na vrh, ni mogel zatreti dvoma: »Kdo ve, ali je to res?«[10]
Charles Dickens je po obisku Svetih stopnic leta 1845 zapisal: »Nikoli v življenju nisem videl ničesar naenkrat tako smešnega in tako neprijetnega, kot je ta prizor«. Prizor romarjev, ki se vzpenjajo po stopnicah na kolenih, je opisal kot »nevarno zanašanje na zunanje opazovanje«.[11]
Kopije Scala Sancta
Imitacije Svetih stopnic so bile postavljene na več lokacijah in na njih so se pogosto pripenjala odpuščanja:
Vojvodska palača, Mantova, Italija: 1614–5 Ferdinando Gonzaga, nato kardinal, kasneje vojvoda Mantove.
Cerkev svetega Pavla, Campli, Italija (42 ° 43′28,5 ″ S 13 ° 41′5,7 ″ E42,724583 ° S 13,684917 ° E): Papež Klemen XIV. je leta 1772 priznal Campli z lastništvom Svetih stopnic.[12]
San Girolamo, Reggio Emilia
Veroli, Italija
Bazilika sv. Ane d'Auray, Francija (47 ° 42′17,47 ″ S 2 ° 57′9,27 ″ W47.7048528 ° S 2,95 25750 ° Z)
Kalvarienbergkirche, Bad Tölz, Nemčija (47 ° 45′49 ″ S 11 ° 33′21 ″ E47.76361 ° S 11.55583 ° E)
Kreuzbergkirche, Bonn, Nemčija (50 ° 42′51 ″ S 7 ° 4′48 ″ E50.71417 ° S 7.08000 ° E): Clemen Avgust Bavarski je naročil naknadno opremljanje te cerkve s "Svetimi stopnicami", po načrtih baročnega arhitekta Balthasarja Neumanna.[13] Zgrajene so bile med letoma 1745 in 1751.
Františkánski kostol Nepoškvrneného Počatia Panny Márie, Malacky, Slovaška
Cerkev Matere Božje in svetega Karla Velikega v Karlovu, Praga, Češka (1708-11)
Ta članek vsebuje besedilo publikacije, ki je zdaj v javni lasti: Herbermann, Charles, ed. (1913). "Scala Sancta (Holy Stairs)" [1]. Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Svete stopnice.
