14. decembra 2020 se je zgodil popolni sončev mrk. Redek pojav se zgodi, ko Luna prečka črto med Zemljo in Soncem delno ali popolno za opazovalca na Zemlji. Popolni mrk se zgodi, ko je lunin navidezni premer večji kot sončev, kar ovira sončevo svetlobo na Zemljo in spremeni dan v temo. Popolnost se zgodi le na ozkem predelu Zemljine površine, delnost pa se razširja na več tisoč kilometrih.
Popolna senca je bila vidna iz predelov regije Aracauníe in Los Ríos in iz nekaj manjših delov regije Bío Bío. Mesta na senci so med drugim Temuco, Villarrica in Pucón. Popolnost je bila vidna tudi z otoka Mocha.
Časi in prekritost s temo večjih mest v Čilah so prikazani v sledeči razpredelnici (od severa proti jugu):
Del Festivala meritev mrka decembra 2020, ki so ga izvajali ljubiteljski znanstveniki, so bile tudi meritve ionosferskih učinkov mrka. Festival je organizirala organizacija Amateur Radio Science Citizen Investigation (HamSCI).[1]
Ta mrk je del semestrskih serij. Mrk v ciklu Sončevih mrkov se ponovi na približno vsakih 177 dni in 4 ur (en semester) na izmeničnih vozlih Luninega tira.[2]
Ta mrk je del 142. saroškega cikla, ki se ponovi na vsakih 18 let, 11 dni in vključuje 72 mrkov. Serija se je začela z delnim sončevim mrkom 17. aprila 1624. Vsebuje le en kolobarjasti mrk, ki je bil 14. julija 1768. Vsebuje vse popolne mrke od 25. julija 1786, pa vse do 29. oktobra 2543. Serija se konča z 72. članom, ki je delni mrk 5. junija 2904. Popolnost bo najdlje trajala 28. maja 2291 (6 minut in 34 sekund). Vsi mrki v tej seriji se zgodijo v luninem padnem vozlu.[3]
Metonov niz ponovi mrke na vsakih 19 let (6939,69 dni). Traja približno 5 ciklov. Mrki se zgodijo v skoraj enakem koledarskem datumu. Oktonski podnizi se ponovijo na 1/5 časa trajanja Metonovega cikla, oziroma na vsakih 3,8 let (1387,94 dni).
Vsi mrki v tej tabeli so se zgodili v luninem padnem vozlu.
21 dogodkov med 22. julijem 1971 in 22. julijem 2047
.jpg)
.jpg)
.jpg)
