Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118. Takšen sistem, ki ga je leta 1969 predlagal Glenn T. Seaborg, bi imel osem ali celo devet period.

Razširitev temelji na načelih, ki veljajo za standardni del periodnega sistema elementov, vanjo pa so vključeni trenutno še neodkriti elementi. Dodatni periodi nista natančni kopiji sedme periode, ampak imata dodatni blok g, ki ima v vsaki periodi 18 elementov z delno zapolnjenimi orbitalami g.

Noben hipotetičen element še ni bil odkrit v naravi ali umetno sintetiziran. Aprila 2008 so trdili, da v naravi obstoja element 122, vendar je večina poznavalcev menila, da je trditev zmotna.^[1] Prvi element iz bloka g bi imel najbrž atomsko število 121 in sistematično ime unbiunij. Vsi elementi bi bili, kar se radioaktivnosti tiče, zelo nestabilni in bi imeli izredno kratke razpolovne čase. Izjema bi lahko bil element 126, za katerega se predpostavlja, da bi bil na tako imenovanem otoku stabilnosti.

Po aproksimaciji orbital, ki v kvantni mehaniki opisuje atomsko zgradbo, bi blok g ustrezal elementom z delno zapolnjenimi orbitalami g, treba pa je upoštevati, da interakcije spin-orbitala pri elementih z visokimi atomskimi števili bistveno zmanjšajo zanesljivost aproksimacije orbital.^[2] Nazivi g¹, g² itd. so dobili navdih iz Madelungovega pravila, ki pa je zgolj empirično pravilo z dobro znanimi izjemami (na primer baker).

Blok g

**Razširjeni periodni sistem elementov**
	s¹	s²																																													p¹	p²	p³	p⁴	p⁵	p⁶
1	1 H																																																			2 He
2	3 Li	4 Be																																													5 B	6 C	7 N	8 O	9 F	10 Ne
3	11 Na	12 Mg																																			d¹	d²	d³	d⁴	d⁵	d⁶	d⁷	d⁸	d⁹	d¹⁰	13 Al	14 Si	15 P	16 S	17 Cl	18 Ar
4	19 K	20 Ca		21 Sc	22 Ti	23 V	24 Cr	25 Mn	26 Fe	27 Co	28 Ni	29 Cu	30 Zn	31 Ga	32 Ge	33 As	34 Se	35 Br	36 Kr
5	37 Rb	38 Sr																					f¹	f²	f³	f⁴	f⁵	f⁶	f⁷	f⁸	f⁹	f¹⁰	f¹¹	f¹²	f¹³	f¹⁴	39 Y	40 Zr	41 Nb	42 Mo	43 Tc	44 Ru	45 Rh	46 Pd	47 Ag	48 Cd	49 In	50 Sn	51 Sb	52 Te	53 I	54 Xe
6	55 Cs	56 Ba																					57 La	58 Ce	59 Pr	60 Nd	61 Pm	62 Sm	63 Eu	64 Gd	65 Tb	66 Dy	67 Ho	68 Er	69 Tm	70 Yb	71 Lu	72 Hf	73 Ta	74 W	75 Re	76 Os	77 Ir	78 Pt	79 Au	80 Hg	81 Tl	82 Pb	83 Bi	84 Po	85 At	86 Rn
7	87 Fr	88 Ra	g¹	g²	g³	g⁴	g⁵	g⁶	g⁷	g⁸	g⁹	g¹⁰	g¹¹	g¹²	g¹³	g¹⁴	g¹⁵	g¹⁶	g¹⁷	g¹⁸	p¹	p²	89 Ac	90 Th	91 Pa	92 U	93 Np	94 Pu	95 Am	96 Cm	97 Bk	98 Cf	99 Es	100 Fm	101 Md	102 No	103 Lr	104 Rf	105 Db	106 Sg	107 Bh	108 Hs	109 Mt	110 Ds	111 Rg	112 Cn	113 Nh	114 Fl	115 Mc	116 Lv	117 Ts	118 Og
8	119 Uue	120 Ubn	121 Ubu	122 Ubb	123 Ubt	124 Ubq	125 Ubp	126 Ubh	127 Ubs	128 Ubo	129 Ube	130 Utn	131 Utu	132 Utb	133 Utt	134 Utq	135 Utp	136 Uth	137 Uts	138 Uto	139 Ute	140 Uqn	141 Uqu	142 Uqb	143 Uqt	144 Uqq	145 Uqp	146 Uqh	147 Uqs	148 Uqo	149 Uqe	150 Upn	151 Upu	152 Upb	153 Upt	154 Upq	155 Upp	156 Uph	157 Ups	158 Upo	159 Upe	160 Uhn	161 Uhu	162 Uhb	163 Uht	164 Uhq
9	165 Uhp	166 Uhh																																													167 Uhs	168 Uho	169 Uhe	170 Usn	171 Usu	172 Usb
10			173 Ust	174 Usq	175 Usp	176 Ush	177 Uss	178 Uso	179 Use	180 Uon	181 Uou	182 Uob	183 Uot	184 Uoq	185 Uop	186 Uoh	187 Uos	188 Uoo	189 Uoe	190 Uen			191 Ueu	192 Ueb	193 Uet	194 Ueq	195 Uep	196 Ueh	197 Ues	198 Ueo	199 Uee	200 Bnn	201 Bnu	202 Bnb	203 Bnt	204 Bnq	205 Bnp	206 Bnh	207 Bns	208 Bno	209 Bne	210 Bun

Vsi še neodkriti elementi imajo sistematična imena, skladna z nomenklaturo IUPAC. Imena bodo veljala, dokler elementov ne bodo odkrili, potrdili in jim dali uradna imena.

Trenutno znanje dopušča trditev, da je maksimalno število protonov v jedru med 170 in 210,^[3] se pravi, da je najvišje možno atomsko število enako 210.

Natančen položaj bloka g v periodnem sistemu elementov je bolj stvar špekulacij kot trenutnega znanja: lahko bi bil levo od bloka f, lahko pa tudi desno od njega ali nekje vmes. Njegov položaj v zgornji tabeli ustreza predpostavki, da Madelungovo pravilo velja tudi za višja atomska števila, predpostavka pa je lahko točna ali pa tudi ne.