Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)

Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)

Slovenija
Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije (EU)?
Rezultati
Odziv Št. glasov % ZA 869.171 89,64 % PROTI 100.503 10,36 % Veljavne glasovnice 969.674 99,45 % Neveljavne ali prazne glasovnice 4.884 0,50 % Skupno število glasov 975.015 100,00 % Udeležba 60,44 %
Vir: Državna volilna komisija

Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU) je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane članica Evropske unije. Na isti dan je bil izveden tudi referendum o vstopu Slovenije v zvezo NATO.^[1] Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva.^[2]

Ozadje

Republika Slovenija si je od osamosvojitve naprej prizadevala priključiti Evropski uniji.^[3] Prvi formalen korak je bil sklenitev sporazuma o pridruženem članstvu 10. junija 1996. Pogojanja o pristopu so se začela leta 1998 in končala 12. decembra 2002. Evropski svet je za datum pridružitve desetih novih članic, med drugim tudi Slovenije, določil 10. maj 2004.^[4]

Razpis referenduma

Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu v EU je državni zbor sprejel s 60 glasovi za in 12 glasovi proti.^[5]

Javno mnenje

Po podatkih ankete časnika Večer, objavljene 17. junija 2002, je vstop v EU podpiralo 66 % vprašanih, 25 % pa je priključitvi nasprotovalo.^[6]

Referendumska kampanja

Vlada je organizirala kampanjo preko urada vlade za informiranje, ki jo je okrepila v času pred referendumom. V sklepnem delu javne razprave je povezala temi obeh referendumov, ki sta potekala na isti dan, v geslo "Doma v Evropi, varni v Natu."^{[7][8][9][10]} Kampanjo pod tem geslom so podprli predsednik republike Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Stanovnik, predsednik državnega zbora Borut Pahor, vodja največje opozicijske stranke^[11] Janez Janša, Andrej Bajuk, France Bučar, Spomenka Hribar, Franc Rode, predsednik vlade Anton Rop, nekateri ministri vlade in drugi.^[7] V okviru kampanje se je izvajala izdaja in distribucija publikacij, reklame v tiskanih medijih, na televiziji in radiu, sofinanciranje oddaj, v katerih so sodelovali zagovorniki in nasprotniki in organizacija javnih razprav.^[9]

Sklici

1. »Volitve referenduma«. www.dvk-rs.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
2. STA, Š J. (23. marec 2018). »15 let je od referenduma za vstop v EU in Nato«. old.delo.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
3. »Najbolj evropski smo postali v času pristopnih pogajanj«. www.delo.si. Pridobljeno 1. maja 2024.
4. Valenčič, Gregor. »Iz arhiva: Prelomni dogodki na poti Slovenije v Evropsko unijo«. rtvslo.si. Pridobljeno 1. maja 2024.
5. »STA: Posvetovalni referendum o vstopu v EU 23. marca«. www.sta.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
6. »STA: Anketa Večera: Javnost razdeljena glede članstva v zvezi NATO, podpira pa EU (17. 6.)«. www.sta.si. Pridobljeno 2. aprila 2021.
7. http://nato.gov.si/slo/publikacije/referendum-eu-nato.pdf
8. »Doma v Evropi, varni v Natu«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
9. »Obveščanje javnosti«. Arhivirano iz prvotnega dne 13. maja 2003. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
10. »DOMA V EVROPI; VARNI V NATU«. Arhivirano iz prvotnega dne 2. julija 2022. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
11. »Volitve poslancev v Državni zbor 15. oktober 2000«. www.dvk-rs.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.