Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|
|
|
Odziv
|
Št. glasov
|
%
|
ZA
|
869.171
|
89,64 %
|
PROTI
|
100.503
|
10,36 %
|
Veljavne glasovnice
|
969.674
|
99,45 %
|
Neveljavne ali prazne glasovnice
|
4.884
|
0,50 %
|
Skupno število glasov
|
975.015
|
100,00 %
|
Udeležba
|
|
60,44 %
| |
Vir: Državna volilna komisija |
Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU) je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane članica Evropske unije. Na isti dan je bil izveden tudi referendum o vstopu Slovenije v zvezo NATO.[1] Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva.[2]
Ozadje
Republika Slovenija si je od osamosvojitve naprej prizadevala priključiti Evropski uniji.[3] Prvi formalen korak je bil sklenitev sporazuma o pridruženem članstvu 10. junija 1996. Pogojanja o pristopu so se začela leta 1998 in končala 12. decembra 2002. Evropski svet je za datum pridružitve desetih novih članic, med drugim tudi Slovenije, določil 10. maj 2004.[4]
Razpis referenduma
Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu v EU je državni zbor sprejel s 60 glasovi za in 12 glasovi proti.[5]
Javno mnenje
Po podatkih ankete časnika Večer, objavljene 17. junija 2002, je vstop v EU podpiralo 66 % vprašanih, 25 % pa je priključitvi nasprotovalo.[6]
Referendumska kampanja
Vlada je organizirala kampanjo preko urada vlade za informiranje, ki jo je okrepila v času pred referendumom. V sklepnem delu javne razprave je povezala temi obeh referendumov, ki sta potekala na isti dan, v geslo "Doma v Evropi, varni v Natu."[7][8][9][10] Kampanjo pod tem geslom so podprli predsednik republike Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Stanovnik, predsednik državnega zbora Borut Pahor, vodja največje opozicijske stranke[11] Janez Janša, Andrej Bajuk, France Bučar, Spomenka Hribar, Franc Rode, predsednik vlade Anton Rop, nekateri ministri vlade in drugi.[7] V okviru kampanje se je izvajala izdaja in distribucija publikacij, reklame v tiskanih medijih, na televiziji in radiu, sofinanciranje oddaj, v katerih so sodelovali zagovorniki in nasprotniki in organizacija javnih razprav.[9]
Sklici
|
---|
Zakonodajni | |
---|
Posvetovalni | |
---|
O mednarodnih povezavah | |
---|
|