Planinsko društvo Škofja Loka

Planinsko društvo Škofja Loka je slovensko planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1907.^[1] Je član Planinske zveze Slovenije in ima v lasti planinski dom na Lubniku (1025 m) in planinsko kočo na Blegošu (1391 m).

Zgodovina društva

Škofjeloški planinci so se že pred ustanovitvijo Planinskega društva Škofja Loka vključevali v podružnice Slovenskega planinskega društva (v nadaljevanju SPD), ustanovljenega leta 1893. Vključevali so se predvsem v ljubljansko in kranjsko podružnico ter podružnico v Radovljici. Planinsko društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno 24. januarja 1907. Na ta dan so se na ustanovnem shodu na Češnjici zbrali planinci iz Selške doline in ustanovili podružnico Slovenskega planinskega društva za škofjeloški sodni okraj. Formalni pogoji za ustanovitev podružnice so bili izpolnjeni na ustanovnem občnem zboru 21. maja 1907. Prvi načelnik društva je bil Anton Pfajfar, takratni dražgoški župnik. Leta 1929 so sedež podružnice SPD za Selško dolino prenesli v Škofjo Loko. S prenosom sedeža je podružnica dobila tudi novo ime – najprej se je preimenovala v Škofjeloško podružnico SPD, po koncu 2. svetovne vojne (1946) pa v Planinsko društvo Škofja Loka (v nadaljevanju PD). Tako ime nosi še danes.

Prvotni namen selške podružnice je bil pridobivanje članstva, markiranje planinskih poti, postavljanje smernih tablic, kasneje pa tudi gradnja koč. Po letu 1929, ko je bil sedež podružnice prestavljen v Škofjo Loko, so začeli načrtovati gradnjo koče na Lubniku, ki je bila nato odprta leta 1932.^[2] Leta 1936 je bil v založbi društva izdan prvi zemljevid Škofjeloškega pogorja.^[3]

Dosedanji predsedniki PD Škofja Loka

• Anton Pfajfar (1907−1929)
• dr. Fran Jerala (1929−1931)
• dr. Rudolf Andrejka (1931−1932)
• Franc Dolenc (1932−1937)
• Feliks Hafner (1937−1939)
• Srečko Šabec (1939−1940)
• Tine Oman (1946−1962)
• Miloš Mrak (1962−1979)
• Janko Oblak (1979−1981)
• Silvo Čadež (1987−1991)
• Jože Stanonik (1981−1987 in 1991−2015)
• Janez Pintar (2015–danes)^[4]

Organi društva

Upravni odbor:

• Janez Pintar, predsednik PD
• Doris Kužel, podpredsednica, načelnica odbora mentorjev mladinskih skupin v osnovnih šolah
• Alenka Jelenc, načelnica odseka za varstvo gorske narave
• Slavko Bašelj, načelnik komisije za Loško planinsko pot
• Matjaž Čepin, načelnik gospodarske komisije
• Alenka Žagar, načelnica turno kolesarskega odseka
• Miha Zakotnik, načelnik markacijskega odseka
• Brane Matthias, načelnik odbora Kluba Lubnikarjev
• Stane Pintar, načelnik Odbora Blegoških korenin
• Janez Zidar, načelnik vodniškega odseka
• Iris Todorovič, načelnik odbora spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše
• Marta Bašelj, članica
• Ivanka Dolenc, članica
• Roman Jelenc, član

Nadzorni odbor:

• Jože Stanonik, predsednik
• Lidija Luževič, članica
• Vera Šmid, članica

Častno sodišče:

• Miroslava Kofler, članica
• Dana Mohar, članica
• Irena Pečavar Čarman, članica^[5]

Članstvo

V prvem letu po ustanovitvi, leta 1907, je podružnica štela le 17 članov. Članstvo se je nato z leta v leto povečevalo – leta 1923 jih je bilo že 191. Leta 1932 je število članov precej padlo, in sicer na 59. To je bilo obdobje velikih prizadevanj za izgradnjo koče na Ratitovcu, ko so rabili veliko pomoči ljudi za vsa dela. Po izgradnji so se začeli problemi z odplačevanjem dolgov, članom pa ni bila več namenjena tolikšna pozornost, kar je lahko razlog za padec. Morda pa jih odbor po izgradnji ni več rabil. Delno je na nihanja članstva vplivala tudi gospodarska kriza.^[6]

Po drugi svetovni vojni je članstvo hitro raslo: leta 1946 je bilo članov 88, leta 1950 pa že 762. Število je naraščalo do leta 1985, ko je imelo kar 1.618 članov, nato pa je sledilo postopno zmanjševanje. Leta 2016 je imelo PD Škofja Loka 862 članov, od tega 297 mladih in 565 odraslih članov.

Škofjeloško planinsko društvo je bilo leta 2011 vpisano v Register prostovoljnih organizacij (njegovi člani opravijo med 3000 in 4000 ur prostovoljnega dela letno).^[7]

Vsi člani PD plačujejo članarino, ki je odvisna od vrste članstva oz. kategorije:

• kategorija A (član z največjim obsegom ugodnosti),
• kategorija B (polnoletna oseba z osnovnim obsegom ugodnosti),
• kategorija B1 (oseba od 65 let z osnovnim obsegom ugodnosti),
• kategorija S+Š (srednješolec ali oseba s statusom študenta do 26. leta),
• kategorija P+O (predšolski in osnovnošolski otrok) in
• kategorija OPP (oseba s posebnimi potrebami).^[8]

Častni člani PD Škofja Loka

Posebne zasluge za obstoj in razvoj PD Škofja Loka imajo Jože Čadež, Tine Oman, Lovro Planina, Miloš Mrak, Janko Oblak, Savo Šink in Jože Stanonik. Njim je bil na občnih zborih s strani upravnega odbora podeljen status častnega člana.^[9]

Odseki, komisije, odbori

V PD Škofja Loka delujejo različni odseki, komisije, odbori in planinske skupine. To so:

• vodniški odsek (organizira in vodi planinske izlete in pohode, prilagojene različnim starostnim skupinam),
• markacijski odsek (označuje, ureja in vzdržuje planinskih poti na škofjeloškem območju),
• odsek varstva gorske narave (ozavešča obiskovalce hribov o gorniških veščinah, varnosti v gorah in prvi pomoči),
• mladinski odsek (ustanovljen je bil leta 1956 in velja za enega prvih v Sloveniji, deluje na osnovnih šolah Ivana Groharja, Cvetka Golarja in Škofja Loka-Mesto),
• gospodarski odsek (skrbi za dobro oskrbo in vzdrževanje planinskih postojank),
• odbor pohoda s Pasje ravni v Dražgoše (organizira in vodi zimski spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona),
• odbor Kluba Lubnikarjev,
• odbor Blegoških korenin (evidentira in potrjuje opravljene pohode na Blegoš),
• komisija za Loško planinsko pot (evidentira in potrjuje opravljene pohode po Loški planinski poti) ter
• planinske skupine v Termo in Unitechu, sodelujejo z Društvom upokojencev in skupino za rehabilitacijo Društva Projekt – človek (skrbijo za aktivno življenje najstarejših članov). ^[10]

Vodniki Planinske zveze Slovenije pri PD Škofja Loka

• Janez Zidar (načelnik vodniškega odseka)
• Slavko Bašelj
• Ivanka Dolenc
• Dragica Gartner
• Roman Jelenc
• Franjo Koprek
• Rok Košir
• Doris Kužel
• Iztok Kužel
• Slavica Laznik
• Mateja Mohorič
• Nina Oman
• Matjaž Peternelj
• Nataša Simjanov
• Jože Stanonik
• Franci Tavčar
• Iris Todorovič
• Branko Velkavrh^[11]

Postojanke in vrhovi

Planinsko društvo Škofja Loka upravlja tudi dve planinski postojanki in vrhova: Dom na Lubniku in Kočo na Blegošu.

Dom na Lubniku (1025 m)

Prvo kočo na Lubniku je leta 1932 zgradila škofjeloška podružnica Slovenskega planinskega društva. 1. maja 1943 so partizani kočo požgali, da se ne bi v njej utrdili Nemci. Po vojni so pospravili ruševine in pripravili teren za novo, večjo kočo. Graditi so jo začeli leta 1949, končali pa 29. 11. 1952. Dom je bil odprt pol leta kasneje, 24. maja 1953.^[12]

12. decembra 1954 je dobil Dom na Lubniku telefon, 4. julija 1958 pa še elektriko. Telefon in elektrovod sta bila napeljana s pomočjo vojakov in starešin loške vojašnice. Za lažje oskrbovanje doma, je bila leta 1987 zgrajena tovorna žičnica. V maju 2003 so na Lubniku na novo uredili sanitarije in točilni pult, v juliju 2006 pa so v celoti obnovili streho in zamenjali kritino. Leta 2008 je bila v celoti obnovljena kuhinja, dve leti kasneje pa še vsi ostali prostori (spalni prostori, restavracijski prostor, celotno pohištvo, električne napeljave, odtoki, kanali, izravnava sten, vgradnja izolacije, čistilne naprave).^[13]

Planinski dom je v januarja 2018 prejel certifikat Okolju prijazna koča. Certifikat podeljuje Planinska zveza Slovenije tistim kočam, ki imajo dobro urejeno komunalno infrastrukturo in se trudijo za varovanje okolja (uporabljajo okolju prijazna čistila, varčna svetila, skrbijo za urejeno okolje). Koča je prijazna do obiskovalcev, osebje pa se trudi za visoko kakovost svoje ponudbe, po sprejemljivih cenah.^[14]

Klub Lubnikarjev

Klub Lubnikarjev je od leta 1975 posebnost loškega planinskega društva. Ustanovila ga je je skupina planincev, ki je redno obiskovala Lubnik. Klub deluje kot odsek v okviru PD, ki ga vodi odbor z načelnikom. Delo njegovih članov je, da spodbuja planinarjenje in skrbi za vzdrževanje Doma na Lubniku. V zimskih mesecih Lubnikarji v planinskem domu opravljajo dežurstva.

Članstvo kluba je prostovoljno in brezplačno. Član postaneš tako, da se v času lubnikarske sezone, t.j. od začetka septembra do konca avgusta naslednjega leta, povzpneš na vrh Lubnika vsaj 15-krat. V domu je posebna knjiga Kluba Lubnikarjev, kamor se vedno vpišeš. Ko izpolniš normo, ti občinski zbor izda člansko izkaznico. Članov je iz leta v leto več – leta 1976 je klub štel 73 članov, danes pa jih ima že 452.

Vsako leto konec septembra se najzvestejšim članom podelijo tudi nagrade in priznanja. Podeljuje se bronasto značko za 2-letno članstvo v klubu, srebrno značko za 4-letno članstvo v klubu, zlato značko za 6-letno članstvo v klubu, posebno diplomo za 10-letno članstvo v klubu, posebno priznanje za 20-letno članstvo v klubu, posebno priznanje za 30-letno članstvo v klubu in posebno priznanje za 40-letno članstvo v klubu. Simbolične nagrade se podeli tudi mlajšim od 15 let ter najstarejši ženski in moškemu, ki tisto leto opravita največ pohodov. Največ vzponov je v več kot dvajsetih letih opravila Ivanka Pivk, in sicer 8000.

Vodstvo kluba sestavlja upravni odbor, katerega trenutni člani so:

• Branko M. Mattias (načelnik),
• Igor Oblak (član),
• Alma Gaber (članica),
• Nataša Kokalj (članica),
• Samo Jenko (član),
• Jakob Šturm (član) in
• Maja Ravnikar (članica).

Od leta 2007 je načelnik kluba Lubnikarjev Branko M. Mattias. Njegovi predhodniki in predhodnice so bili:

• Franc Poljanec (1975–1979),
• Drago Novak (1979–1980),
• Luciano De Franceski (1980–1981),
• Slavko Božnar (1981–1984),
• Matevž Prevodnik (1984–1986),
• Tone Mulej (1986–1991) in
• Milka Kolman (1991–2007).^[15]

Koča na Blegošu (1391 m)

Na grebenu med Poljansko in Selško dolino, pod 1562 m visokim vrhom, stoji Koča na Blegošu, ki jo oskrbuje Planinsko društvo Škofja Loka.

Koča na Blegošu je bila odprta 18. septembra 1977, ki pa so jo nato že leta 1982 dodelali in povečali. V septembra leta 2003 so v koči napeljali še elektriko po visokonapetostnem vodu iz 2,5 km oddaljenega Potoka in ob njej postavili transformatorsko postajo. Tri leta kasneje, v juniju 2006, so dobili v obratovanje še vodno zajetje, 950 m vodovoda in čistilno napravo.^[16]

V januarju 2013 je koča na Blegošu je prejela naziv Okolju prijazna koča, leto kasneje, januarja 2014, pa ji je Upravni odbor Planinske zveze podelil certifikat Družinam prijazna koča. To pomeni, da so v koči in ob njej ustvarili pogoje bivanja, ki so primerni tudi za družine z otroki vseh starosti.^[17]

Okoljevarstvena dejavnost

Poleg organiziranja pohodov in izletov se Planinsko društvo Škofja Loka ukvarja tudi z varstvom narave. Člani sodelujejo pri različnih projektih, povezanih z ohranjanjem gorskega okolja, odstranjevanjem invazivnih rastlin in organiziranjem čistilnih akcij. S tem skrbijo za naravno dediščino Škofjeloškega hribovja in ozaveščajo javnost o pomenu varstva okolja.^[18]

Viri

• Člani PD Škofja Loka. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. Škofja Loka: Planinsko društvo, 2017.
• Luževič, Lidija. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. Ur. Marija Lebar. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka, 2018 (Loški razgledi, 64).
• Mikša, Peter in Ajlec, Kornelija. Slovensko planinstvo skozi čas. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2022.
• Stanonik, Jože. Planinstvo na Škofjeloškem. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka, 2001 (Loški razgledi, 48).

Glej tudi

• Lubnik
• Blegoš

Sklici

1. Peter Mikša in Kornelija Ajlec. Slovensko planinstvo skozi čas. 27. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2022.
2. Lidija Luževič. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. Ur. Marija Lebar. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka, 2018 (Loški razgledi, 64). 331.
3. Člani PD Škofja Loka. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. 11. Škofja Loka: Planinsko društvo, 2017.
4. Člani PD Škofja Loka. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. 15. Škofja Loka: Planinsko društvo, 2017.
5. Organi društva. Planinsko društvo Škofja Loka. Dostopno na: https://www.pd-skofjaloka.com/drustvo_organi.htm. Pridobljeno 26. oktobra 2024.
6. Jože Stanonik. Planinstvo na Škofjeloškem. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka, 2001 (Loški razgledi, 48). 11.
7. Lidija Luževič. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. Ur. Marija Lebar. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka, 2018 (Loški razgledi, 64). 332.
8. Članarina. Planinsko društvo Škofja Loka. Dostopno na: https://www.pd-skofjaloka.com/drustvo_clanarina.htm. Pridobljeno 30. oktobra 2024.
9. Lidija Luževič. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. Ur. Marija Lebar. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka, 2018 (Loški razgledi, 64). 332–333.
10. Odseki, komisije, odbori in skupine PD Škofja Loka. Planinsko društvo Škofja Loka. Dostopno na: https://www.pd-skofjaloka.com/drustvo_odseki.htm. Pridobljeno 30. oktobra 2024.
11. Vodniki društva. Planinsko društvo Škofja Loka. Dostopno na: https://www.pd-skofjaloka.com/drustvo_vodniki.htm. Pridobljeno 30. oktobra 2024.
12. Seznam koč, zavetišč, bivakov: Dom na Lubniku. Planinska zveza Slovenije. Dostopno na: https://www.pzs.si/koce.php?pid=52. Pridobljeno 30. oktobra 2024.
13. Člani PD Škofja Loka. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. 12–14. Škofja Loka: Planinsko društvo, 2017.
14. Dom na Lubniku. Planinsko društvo Škofja Loka. Dostopno na: https://www.pd-skofjaloka.com/lubnik.htm. Pridobljeno 30. oktobra 2024.
15. Klub Lubnikarjev. Planinsko društvo Škofja Loka. Dostopno na: https://www.pd-skofjaloka.com/klub_lubnikarjev.htm. Pridobljeno 30. oktobra 2024.
16. Člani PD Škofja Loka. 110 let Planinskega društva Škofja Loka. 12–13. Škofja Loka: Planinsko društvo, 2017.
17. Koča na Blegošu. Planinsko društvo Škofja Loka. Dostopno na: https://www.pd-skofjaloka.com/blegos.htm. Pridobljeno 5. novembra 2024.
18. Aktualne novice društva : Čistilna akcija 1. 4. 2017. Planinsko društvo Škofja Loka. Dostopno na: https://www.pd-skofjaloka.com/novica_posamezno.php?newsid=543. Pridobljeno 5. novembra 2024.

Zunanje povezave

• Planinsko društvo Škofja Loka.
• Planinska zveza Slovenije.