Oralni glukozni tolerančni test (krajš. OGTT), tudi obremenitev z glukozo, je test z obremenitvijo z glukozo, ki jo preiskovanec zaužije v obliki raztopine. Uporablja se za ugotavljanje sladkorne bolezni in motene tolerance za glukozo.[1] Gre za sicer zamuden test, vendar je po dosedanjih raziskavah izkazal kot najzanesljivejša metoda za diagnosticiranje glikemije, ki odkrije do 90 % nediagnosticiranih oseb s sladkorno boleznijo.[2]
Test se izvaja na tešče, običajno zjutraj med 7h in 9h (po vsaj 8 in ne več kot 16 urah teščega stanja; pitje vode je dovoljeno). Preiskovanec mora v preteklih treh dneh uživati hrano brez omejitve vsebnosti ogljikovih hidratov (več kot 150 g dnevno). Preiskovanec zaužije 75 gramov glukoze, raztopljene v 250 do 300 ml vode, ki jo spije v 5 minutah. Prvi vzorec krvi se odvzame pred zaužitjem glukozne raztopine in drugi dve uri po njem. V primeru, da je že prva vrednost glukoze diagnostična za sladkorno bolezen, testa ni treba nadaljevati.[2][3]
Pri nosečnicah se za diagnosticiranje nosečnostne sladkorne bolezni izvaja OGTT na enak način, meritve se opravijo pred zaužitjem raztopine 75 g glukoze ter 60 in 120 minut po njej.[4]
MBG − motena bazalna glikemija, MTG – motena toleranca za glukozo
Pri diagnosticiranju nosečnostne sladkorne bolezni veljajo druga merila:[4]