Omanski zaliv

Omanski zaliv
Makranski zaliv, Makransko morje
Koordinate	25°N 58°E
Vrsta	morje
خليج عمان (arabsko)
Del	Indijski ocean
Države porečja	Iran, Pakistan, Oman, ZAE
Maks. širina	340 km
Površina	181.000 km²
Maks. globina	3400 m

Satelitski pogled na Iran, Pakistan in Omanski zaliv.

Kavr Fakan, mesto v emiratu Šardža, ima eno večjih kontejnerskih pristanišč na vzhodni obali Združenih arabskih emiratov.

Letalonosilke mornaric ZDA, Francije in Italije izvajajo operacije v 5. floti ZDA - območje odgovornosti v Omanskem zalivu

Omanski zaliv, tudi Omansko morje (arabsko خليج عمان khalīj ʿumān; perzijsko دریای عمان daryâ-ye omân), je znan tudi kot Makranski zaliv ali Makransko morje (arabsko خلیج مکران khalīj makrān; perzijasko دریای مکران daryâ-ye makrān), je zaliv, ki povezuje Arabsko morje s Hormuško ožino, ki se nato izliva v Perzijski zaliv. Na severu meji na Iran in Pakistan, na jugu na Oman in na zahodu na Združene arabske emirate.

Obseg

Mednarodna hidrografska organizacija opredeljuje meje Omanskega zaliva na naslednji način:^[1]

• Na severozahodu: črta, ki povezuje Ràs Limah (25°57'N) na obali Arabije in Ràs al Kuh (25°48'N) na obali Irana.
• Na jugovzhodu: severna meja Arabskega morja [črta, ki povezuje Ràs al Hadd, vzhodno točko Arabije (22°32'S) in Ràs Džijùni (61°43'V) na obali Pakistana].

Izključna ekonomska cona

Izključne ekonomske cone v Perzijskem zalivu so:^{[2][3][4][5][6][7]}

Št.	Država	Površina (km^2)
1	Oman	108.779
2	Iran	65.850
3	Združeni arabski emirati	4371
4	Pakistan	2000
Skupno	Perzijski zaliv	181.000

Meje

Dolžina obale mejnih drža:

1.  Iran - 850 km obale
2. Oman - 750 km obale
3.  Združeni arabski emirati - 50 km obale
4.  Pakistan - 50 km obale

Druga imena v zgodovini

Zahodni del Indijskega oceana, Vincenzo Maria Coronelli, 1693 iz njegovega sistema globalnih grebenov na obali Makran

Poti, po katerih je hodil Aleksander Veliki

Omanski zaliv so zgodovinsko in geografsko omenjali z različnimi imeni arabski, iranski, indijski, pakistanski in evropski geografi in popotniki, vključno z Makranskim morjem in Akzarskim morjem.^[8][9]

• Makransko morje
• Ahzarsko morje
• Perzijsko morje (sestavljeno iz celotnega Perzijskega zaliva in Omanskega zaliva)

Do 18. stoletja je bilo znano kot Makransko morje in je vidno tudi na zgodovinskih zemljevidih ​​in v muzejih.^[10]

Glavna pristanišča

• Pristanišče Fudžajra, Fudžajra, Združeni arabski emirati
• Kontejnerski terminal Kavr Fakan, Združeni arabski emirati
• Pristanišče Čabahar, Iran
• Pristanišče Sultan Kabus, Mutrah, Oman

Mednarodna trgovina

Zahodna stran zaliva se povezuje s Hormuško ožino, strateško potjo, skozi katero gre tretjina svetovnega utekočinjenega zemeljskega plina in 20 % svetovne porabe nafte od proizvajalcev na Bližnjem vzhodu.^[11]

Ekologija

Leta 2018 so znanstveniki potrdili, da Omanski zaliv vsebuje eno največjih morskih mrtvih območij na svetu, kjer je v oceanu malo ali nič kisika in morske divje živali ne morejo obstajati. Mrtva cona obsega skoraj celotnih 165.000 kvadratnih kilometrov Omanskega zaliva, kar ustreza velikosti Floride v Združenih državah Amerike. Vzrok je kombinacija povečanega segrevanja oceanov in povečanega odtekanja dušika in fosforja iz gnojil.^[12]

Mednarodni podvodni železniški predor

Leta 2018 je bil predlagan železniški predor pod morjem, ki bi povezal ZAE z zahodno obalo Indije. Predor hitrega vlaka bi bil podprt s pontoni in bi bil dolg skoraj 2000 kilometrov.^[13][14]

V popularni kulturi

V seriji videoiger Battlefield je Omanski zaliv zemljevid, ki se uporablja v igrah Battlefield 2, Battlefield 3, Battlefield Play4Free in Battlefield 4 z ameriškim korpusom (USMC), ki napade obalo Omana z izmišljeno bližnjevzhodno koalicijo (MEC). Branijo ga v Battlefield 2 in z ruskimi kopenskimi silami, ki ga branijo v Play4Free, Battlefield 3 in Battlefield 4.

Sklici

1. »Limits of Oceans and Seas, 3rd edition« (PDF). International Hydrographic Organization. 1953. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. oktobra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2020.
2. »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
3. »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
4. »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
5. »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
6. »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
7. »Sea Around Us | Fisheries, Ecosystems and Biodiversity«. www.seaaroundus.org.
8. »Makran Sea/Gulf of Oman|Mokran Sea or Gulf of Oman, Persian Gulf, Pars sea«. www.persiangulfstudies.com.
9. Nicolini, Beatrice (1. januar 2004). Makran, Oman, and Zanzibar: Three-Terminal Cultural Corridor in the Western Indian Ocean, 1799-1856. BRILL. ISBN 9004137807.
10. Esmaeili, H.; Mehraban, Hamidreza (2017). »New geographical record of the lined rockskipper, Istiblennius lineatus (Valenciennes, 1836) from the Iranian coast of the Makran Sea (Teleostei, Blenniidae)«. Check List. 13 (6): 743–746. doi:10.15560/13.6.743. S2CID 90093756.
11. »2 oil tankers were damaged in possible attacks in the Gulf of Oman«. Vox. 13. junij 2019.
12. »Scientists Confirm Florida-Sized Dead Zone in the Gulf of Oman«. Yale Environment 360. 30. april 2018. Pridobljeno 30. aprila 2018.
13. "A 2,000-km-long underwater rail will connect Mumbai to the UAE very soon!", Times of India, 30 November 2018. Retrieved 2 November 2021
14. "The UAE Wants an Underwater Bullet Train to India", Futurism.com, 5 December 2018. Retrieved 2 November 2021

Literatura

• "The Book of Duarte Barbosa" by Duarte Barbosa, Mansel Longworth Dames. 1989. p. 79. ISBN 81-206-0451-2
• "The Natural History of Pliny". by Pliny, Henry Thomas Riley, John Bostock. 1855. p. 117
• "The Countries and Tribes of the Persian Gulf" by Samuel Barrett Miles - 1966. p. 148
• "The Life & Strange Surprising Adventures of Robinson Crusoe of York, Mariner". by Daniel Defoe. 1895. p. 279
• "The Outline of History: Being a Plain History of Life and Mankind". by Herbert George Well. 1920. p. 379.
• "The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge" by Johann Jakob Herzog, Philip Schaff, Albert Hauck. 1910. p. 242

Zunanje povezave

• Willem Floor: Oman, Sea of. In: Ehsan Yarshater (Hrsg.): Encyclopædia Iranica. 20. Juli 2002 (englisch, iranicaonline.org – inkl. Literaturangaben).

normativna kontrola