Nikolaj Nilovič Burdenko (rusko Никола́й Ни́лович Бурде́нко), ruski kirurg in general, * 1876, † 1946.
Bil je ustanovitelj ruske nevrokirurgije, glavni kirurg Rdeče armade (1937–46), akademik Akademije znanosti ZSSR (1939–46), predsednik Akademije medicinskih znanosti ZSSR (1944–46), heroj socialističnega dela (1943), generalpolkovnik medicine, Stalinov nagrajenec,...[4]
Leta 1891 je vstopil v teološko semenišče, kjer je leta 1897 diplomiral in odšel v Tomskovo državno univerzo; zaradi sodelovanja v študentskem revolucionarnem gibanju je bil izključen. Leta 1906 je diplomiral na Univerzi v Tartu in tam čez štiri leta postal profesor.
Med prvo svetovno vojno je sodeloval v bojih ter organiziral bolnišnice ter medicinske evakuacijske točke[5].
Leta 1918 je postal profesor na Univerzi v Voronežu in leta 1923 je postal vodja medicinskega oddelka Moskovske državne univerze. Slednji je bil leta 1930 preoblikoval v 1. moskovski medicinski inštitut; na njem je kot vodja kirurgije ostal do konca življenja.
Prav tako je bil od leta 1929 direktor nevrokirurške klinike na radiološkem inštitutu Ljudskega komisariata za javno zdravje; leta 1934 je bil slednji preoblikoval v prvi na svetu nevrološki inštitut[6]. Med drugo svetovno vojno, leta 1944, je Burdenko bil imenovan za predsednika Posebne državne komisije za Katinski pokol. Slednja je krivdo za poboj pripisala Nemcev, kljub temu da so v resnici Poljake pobili Sovjeti[7].
Kot eden prvih je v klinični prakso uvedel kirurgijo osrednjega in perifernega živčnega sistema. Ukvarjal se je z raziskavami šoka. Iznašel je bulbotomijo (operacijo v zgornjem delu hrbtenjače)[8].
Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.
Po njem so poimenovali: Centralni nevrokirurški inštitut, Centralno vojaško bolnišnico, fakulteto kirurške klinike medicinske akademije v Sečevu, lokalno klinično bolnišnico v Penzi, cesto v Moskvi in Voronežu, asteroid 6754 Burdenko,...
Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.