Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni n-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Če so vse naštete množice med sabo enake (A = B = ... = D = Z), potem je ustrezna operacija notranja operacija v množici A. Najbolj znane so matematične operacije s števili. Imenujejo se tudi aritmetične operacije (iz grščine starogrško αριθμός: arithmos - število).
Če naštete množice niso vse med sabo enake, govorimo o zunanji operaciji. Zgleda zunanjih operacij sta:
Izraz operator uporabljamo zlasti za matematične operacije nad funkcijami, npr. odvod, integral ipd.
Operaciji med funkcijami sta na primer kompozicija in konvolucija.
Operacije glede na število členov
Operacija, ki ima n podatkov( je n-mestna), se imenuje n-člena operacija.
- Niččlena operacija je operacija, ki nima podakov, rezultat pa je vedno isti. Niččlena operacija je torej drug izraz za konstanto.
- Enočlena operacija (tudi unarna operacija) je poljubna funkcija A → Z. Zgledi enočlenih operacij so:
- Dvočlena operacija (tudi binarna operacija) urejenemu paru (a, b) iz kartezičnega produkta A × B priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Zgledi dvočlenih operacij so:
- Veččlene matematične operacije so nekoliko manj pogoste, a nekaj zgledov vseeno obstaja:
Glej tudi
