Kraljevi Gradec

Kraljevi Gradec Hradec Králové
Mesto
Veliki trg
Zastava Grb
Kraljevi Gradec Lega mesta na Češkem
Koordinati: 50°12′33″N 15°49′56″E
Država	Češka
Okraj	Kralovehraški
Zgodovinska pokrajina	Češka
Ustanovitev	1091
Površina
• Skupno	105,69 km^2
Nadm. višina	235 m
Prebivalstvo  (2023)
• Skupno	93.506
• Gostota	880 preb./km^2
Avtomobilska oznaka	H

Kraljevi Gradec (češko: Hradec Králové; nemško Königgrätz) je mesto na Češkem z okoli 94.000 prebivalci. Je glavno mesto Kralovehraškega okraja ter sedež istoimenskega okrožja.

Etimologija

Mesto se je prvotno imenovalo Hradec, kasneje leta 1373, ko je mesto postalo last čeških kraljic, pa je bil dodan atribut Králové (»kraljica« v stari češčini). Ime torej dobesedno pomeni »kraljičin gradec«.^[1]

Geografija

Reka Laba

Kraljevi Gradec leži ob sotočju rek Labe in Orlice. Nahaja se na severovzhodnem Češkem, v vzhodnem delu Polabske nižine. Najvišja točka občine je vzpetina Slatina z nadmorsko višino 281 metrov.

Zgodovina

11.–16. stoletje

Prva pisna omemba gradu z imenom Hradec je v Chronici Boemorum, napisani v letih 1119–1125. Prva pisna omemba naselja Hradec pa je iz leta 1225. V letih 1308–1318 je bilo mesto rezidenca Elizabete Richeze Poljske ter Elizabete Pomeranske v letih 1378–1393. V 14. stoletju je mesto postalo vojaško in politično središče regije.^[2][3]

Mesto so v letih 1290, 1339 in 1407 prizadeli obsežni požari. Leta 1420, med husitskimi vojnami, so mesto osvojili Husiti in postalo je njihovo vojaško središče. Med vladavino kralja Jurija Podjebradskega je mesto doživelo novo obdobje gospodarskega, političnega in kulturnega razcveta.^[4]

Razvoj se je končal leta 1547, ko se je Kraljevi Gradec pridružil kampanji proti cesarju Ferdinandu I., zaradi česar je bilo zaplenjenih mnogo posesti ter odvzetih privilegijev. Mesto si je gospodarsko opomoglo šele konec 16. stoletja. V tem času so bile hiše prezidane v renesančnem slogu. ^[4]

17.–18. stoletje

Kraljevi Gradec je močno prizadela tridesetletna vojna . Leta 1639 ga je osvojila švedska vojska, ob koncu vojne pa je bilo mesto izpraznjeno in skoraj povsem uničeno. Mesto si je kmalu opomoglo, v 17. in začetku 18. stoletja pa je dobilo baročni značaj. Med avstrijsko nasledstveno vojno je bilo mesto zaradi svoje strateške lege ponovno udeleženo v vojni. ^[4]

19.–20. stoletje

Pogled na mesto

Sredi 19. stoletja se je pričela industrializacija, znotraj utrdb pa je bilo ustanovljenih več industrijskih podjetij. V bližini mesta je 3. julija 1866 potekala odločilna bitka avstrijsko-pruske vojne, bitka pri Kraljevem Gradcu.

Prebivalstvo

Zgodovinsko prebivalstvo
Leto Preb.   ±%   1869 18.884 —     1880 24.230 +28.3% 1890 25.236 +4.2% 1900 29.310 +16.1% 1910 35.675 +21.7%	Leto Preb.   ±%   1921 39.151 +9.7% 1930 50.137 +28.1% 1950 57.118 +13.9% 1961 66.608 +16.6% 1970 80.463 +20.8%	Leto Preb.   ±%   1980 96.145 +19.5% 1991 99.917 +3.9% 2001 97.155 −2.8% 2011 94.314 −2.9% 2021 92.649 −1.8%
Vir: Censuses[5][6]

Pobratena mesta

Kraljevi Gradec je pobraten z: ^[7]  

• Alessandria, Italija
• Arnhem, Nizozemska
• Banska Bistrica, Slovaška
• Černigov, Ukrajina
• Giessen, Nemčija
• Kaštela, Hrvaška
• Metz, Francija
• Wałbrzych, Poljska
• Vroclav, Poljska

Sklici

1. »Brno jako bahniště a ve Zlíně žil zlý člověk. Jak vznikla jména měst« (v češčini). iDnes. 17. junij 2018. Pridobljeno 12. aprila 2022.
2. »Základní informace o městě« (v češčini). Statutární město Hradec Králové. Pridobljeno 12. aprila 2022.
3. »History«. Tourist Information Centre Hradec Králové. Pridobljeno 12. aprila 2022.
4. »Historie« (v češčini). Tourist Information Centre Hradec Králové. Pridobljeno 12. aprila 2022.
5. »Historický lexikon obcí České republiky 1869–2011 – Okres Hradec Králové« (v češčini). Czech Statistical Office. 21. december 2015. str. 3–4. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2023. Pridobljeno 8. decembra 2023.
6. »Population Census 2021: Population by sex«. Public Database. Czech Statistical Office. 27. marec 2021.
7. »Partnerská města« (v češčini). Statutární město Hradec Králové. Pridobljeno 23. marca 2022.