Komet Schwassmann-Wachmann 3 (uradna oznaka je 73P/Schwassmann-Wachmann ) je periodični komet z obhodno dobo okoli 5,4 let. Komet pripada Jupitrovi družini kometov.
Komet sta odkrila 2. maja 1930 nemška astronoma Arnold Schwasmann (1870–1964) in Arthur Arno Wachmann (1902–1990), ki sta delala na Observatoriju Hamburg v Nemčiji. Komet sta odkrila slučajno na fotografski plošči, ki sta jo posnela zaradi iskanja asteroidov.
V letu 1995 je pričel komet razpadati. Najprej je razpadel na pet kosov, ki nosijo oznake 73P-A, B, C, D in E. Marca leta 2006 je bilo znanih že osem delov: B, C, G, H, J, L, M in N. 18. aprila je Vesoljski teleskop Hubble zaznal že na ducate kosov delov B in G. Izgledalo je, kot da bo komet popolnoma razpadel (podobno je v 19. stoletju razpadel 3D/Biela). V tem primeru bi se morala oznaka kometa spremeniti iz 73P v 73D. Danes je znano, da je razpadel na vsaj 66 različnih delov [2]. Delec C je največji in tako predstavlja osnovni ostanek začetnega kometa [3]. Ostanki kometa so leteli mimo Zemlje proti koncu maja 2006. Najbliže so bili 12. maja na razdalji okoli 11,9 km. To je samo 0,08 a.e., kar je v astronomskih merilih izredno malo. Ko se je leta 1930 zgodila podobna situacija, so opazili izredno močan meteorski roj z 100 utrinki na minuto. Izračuni P. A. Wiegerta in drugih so pokazali, da je v tem primeru kaj takšnega malo verjetno.
V letu 2022 bodo delci kometa prišli še bliže Zemlji kot leta 2006. Trenutno njihova tirnica ni znana z veliko natančnostjo. Če se bo razpadanje še nadaljevalo, bo nemogoče spremljati vse nastale delce.
Komet bi morala obiskati sonda CONTOUR 18. junija 2006. Izstrelitev sonde ni uspela.
Komet Schwassmann-Wachmann je vir za meteorski roj Tau Herkulidov ki jih vidimo od 19. maja do 19. junija.