Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.
Strossmayer je obiskoval gimnazijo v Osijeku in študiral teologijo v Đakovu, ter v Budimpešti, pri dvajsetih letih je doktoriral iz filozofije.[5] Po posvetitvi za duhovnika leta 1838 je bil dve leti vikar v Petrovaradinu, potem pa je odšel na dunajski Avguštinej, kjer je leta 1842 doktoriral iz teologije in postal profesor kanonskega prava.[5] Leta 1847 je postal dvorni kaplan in direktor Avguštineja,[5] dve leti pozneje pa so ga na predlog hrvaškega bana Jelačića imenovali za bosansko-sremskega škofa v Đakovu. V letih od 1851 do 1896 je bil tudi apostolski vikar za Srbijo.
Med študijem v Budimpešti je sodeloval z Janom Kolarjem ter s češkima politikoma Františkom Palackým in Františkom Riegerjem. Zagovarjal je kulturno in politično zbližanje slovanskih narodov. V letih od 1860 do 1873 je bil idejni voditelj hrvaške Narodne stranke. Ko je imela Hrvaška možnost izbire, liberalno usmerjena stranka - h kateri se je nagibal - ni hotela pogodbe s "konzervativno" Avstrijo, ampak z "liberalno" Ogrsko, kar pa je pomenilo za Hrvate z dežja pod kap. Po tej neugodni pogodbi z Madžari leta 1873 se je umaknil iz političnega življenja.
Na cerkvenem področju je zagovarjal združitev katoliške in pravoslavne cerkve. Na vatikanskem koncilu leta 1870 je nasprotoval razglasitvi dogme o nezmotljivosti papeža prav zaradi mnenja, da bi to lahko oviralo združitev; bil je idealist in je podcenjeval vpliv brezbožnega nacionalizma, ki je bil pravzaprav glavna ovira ne le združenja, ampak kakršnegakoli resničnega zbliževanja. Dogmo je kljub svojemu stališču razglasil v svojem škofijskem glasilu.
Pomembno vlogo je odigral tudi pri ustanovitvi Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (današnja HAZU) leta 1866 ter pri ustanovitvi zagrebške univerze leta 1874.[6][7]
Juraj Dobrila Juraj II. Duboković Marko Kalogjera Ljudevit Ćurčija
Anđeo Kraljević Djordje Marčić Petar Dujam Maupas Đuro Smičiklas
Josip Juraj Strossmayer Ivan Josip Vitezić Paškal Vujičić Ivan Zaffron