Poleg Hobita in Gospodarja prstanov, ki sta njegovi najbolj znani knjigi, vsebuje njegova bibliografija še ogromno del v sklopu njegovega domišljijskega sveta (glej članka Tolkienova mitologija in Srednji svet); večina teh del je bila izdana po njegovi smrti, uredil pa jih je njegov sin Christopher Tolkien. Neverjeten uspeh njegovih leposlovnih del je izrazito vplival na nastanek in širitev fantazijske književnosti. Objavil je tudi nekaj zgodb, napisanih na osnovi izmišljenih pravljic za svoje otroke, ki pa niso neposredno povezane s Srednjim svetom. Ostala objavljena dela so bila akademske narave.
Življenjepis
John Ronald Reuel Tolkien se je rodil 3. januarja 1892 v Bloemfonteinu v Južnoafriški republiki očetu Arthurju Tolkienu, angleškemu bančniku, in njegovi ženi Mabel Tolkien, rojeni Suffield. Za mladega Johna je bilo odločilno, da je že zelo kmalu izgubil očeta, ki je zbolel in umrl v Južni Afriki, ko je bila njegova žena s sinovoma ravno v Angliji. Tako je morala mati Mabel skrbeti sama za dva sinova, Johna in Hilaryja. Živeli so v skromnih razmerah: iz Birminghama so se morali preseliti na deželo, v Sarehole v Warwickshiru, kjer je bilo življenje cenejše. Zaradi pomanjkanja sredstev je oba sinova za začetek učila kar mati sama. Poleg osnovne izobrazbe ga je poučevala tudi na področjih botanike, kaligrafije in latinščine. Kmalu se je pokazalo, da je mladi Tolkien nadarjen za jezike, ki so ga strastno zanimali, kakor ga je zanimalo vse, kar je lahko prebral.
Leta 1903 je Mabel Tolkien zbolela za tedaj še neozdravljivo sladkorno boleznijo in John je pri enajstih letih osirotel. Skupaj z bratom ju je vzel pod okrilje družinski prijatelj, pater Francis Xavier Morgan, ki ju je nastanil pri njuni teti Beatrice. Pater Morgan je poskrbel tudi za njuno izobrazbo. Johnov brat Hilary je postal katoliški duhovnik in je vse življenje preživel kot župnik v okolici Warwickshireja. John sam pa je bil že skoraj pravi filolog pred maturo, saj je na lastno pest lotil stare angleščine, stare nemščine in celo stare norveščine. Dobil je štipedijo za Oxford, kjer je vpisal klasične jezike in književnosti, kar pa ga je kmalu začelo dolgočasiti. Profesor komparativne filologije ga je spodbujal k filologiji in ga usmeril v valižanščino, ki je Tolkiena zanimala že prej. Prepisal se je na takrat novoustanovljeni oddelek za angleški jezik in književnost, znotraj tega pa za oddelek za staro angleščino. V tem času se je zaljubil tudi v finščino, ki je odločilno vplivala na razvoj njegovih umetnih jezikov.
Leta 1916 se je poročil s svojo mladostniško ljubeznijo Edith Bratt, s katero se je spoznal že 1908, ko mu je bilo le 16 let. Edith mu je kasneje služila kot vzor za vilinkoLúthien.
Preden pa je lahko uveljavil svoje nazore kot profesor stare angleščine na Univerzi v Leedsu, pa ga je čakala prva svetovna vojna. Zardi bolezni je bil umaknjen v Anglijo, kjer je skoraj leto dni preživel v bolnišnici. Prav tedaj je začel razmišljati o obelodanitvi svojega domišljijskega sveta v obliki knjige The Book of Lost Tales (Knjiga izgubljenih zgodb). Po ozdravitvi se je njegovo življenje vrtelo med družino (imel je tri sinove in hčer), univerzo (do 1920 je delal na univerzi v Leedsu, od 1925 so upokojitve pa je bil profesor v Oxfordu; na obeh univerzah je skušal uresničiti svoje nazore, reformiral je učni program in obveljal velik nasprotnik profesorjev za moderni jezik in književnost), strokovnim delom (sodeloval je pri Oxfordskem slovarju, objavil vrsto člankov in prevodov, zlasti pomemben je Sir Gawain in Zeleni Vitez z E.V. Gordonom, kasneje je objavljal manj) in zasebnimi interesi: domišljijskimi jeziki in Knjigo izgubljenih zgodb.
John Ronald Reuel Tolkien je umrl 2. septembra 1973, v Bournemouthu v grofiji Hampshire (danes Dorset). Na mestu, kjer sta pokopana z ženo Edith, sta vgravirani imeni Beren in Lúthien.
1954 - 1955 Gospodar prstanov (trilogija, v izvirniku The Lord of the Rings)
1954 Bratovščina prstana, prvi del trilogije Gospodar prstanov (v izvirniku The Fellowship of the Ring; prevedel Branko Gradišnik, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002)
1954 Stolpa, drugi del trilogije Gospodar prstanov (v izvirniku The Two Towers; prevedel Branko Gradišnik, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002)
1955 Kraljeva vrnitev, tretji del trilogije Gospodar prstanov (v izvirniku The Return of the King; prevedel Branko Gradišnik, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2003)
Tolkien velja za utemeljitelja sodobne fantazijske literature. Poleg vseobsegajočega vpliva na fantazijsko literaturo so njegova dela navdihnila tudi drugovrstno umetnost - slikarstvo, film in glasbo (tri skladbe angleške hard rock/metal skupine Led Zeppelin črpajo teme iz Tolkienovih del).