II. komisija Ursule von der Leyen bo Evropska komisija, ki bo delovala od leta 2024 do 2029. Sestavlja jo po en komisar iz vsake države članice Evropske unije – vključno z Ursulo von der Leyen, predsednico, ki je iz Nemčije.[1][2]
Evropski parlament je Komisijo potrdil 27. novembra z 51-odstotno večino, kar je najmanjša podpora Evropski komisiji s strani parlamenta po letu 1993, ko je dobil pravico do glasovanja o kolegiju komisarjev.[3][4]
Evropska komisarka za konkurenčnost
Evropska komisarka za digitalne in mejne tehnologije
Evropski komisar za industrijo, mala in srednja podjetja ter enotni trg
Evropska komisarka za znanja in veščine, izobraževanje in kulturo, kakovostna delovna mesta in socialne pravice
Evropski komisar za kohezijsko politiko, regionalni razvoj in mesta
(povezana z RE)
(Fidesz)
Druga komisija Ursule von der Leyen bo organizirana na treh nivojih:
Ne glede na trinivojsko strukturo komisije, je predsednik komisije poudaril, da vsi komisarji delijo skupno odgovornost za odločitve, ki jih sprejema komisija.[6]
Glede na resorje bodo skupine komisarjev naslednje:[7][8]
Predsednik
Podpredsednica in Visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko
Izvršna podpredsednica za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo (Komisarka za digitalne in mejne tehnologije)
Izvršni podpredsednik za blaginjo in industrijsko strategijo (Komisar za industrijo, MSP in enotni trg)
Izvršni podpredsednik za kohezijo in reforme (Komisar za kohezijsko politiko, regionalni razvoj in mesta)
Izvršna podpredsednica za ljudi, veščine in pripravljenost (Komisarka za veščine, izobraževanje in kulturo, kakovostna delovna mesta in socialne pravice)
Izvršni podpredsednik za čist, pravičen in konkurenčen prehod (komisar za konkurenco)
Za izvolitev za predsednika Komisije mora kandidata predlagati Evropski svet z okrepljeno kvalificirano večino (vsaj 72 % držav, ki predstavljajo najmanj 65 % prebivalcev) in prejeti večino glasov članov Evropskega parlamenta (vsaj 361 od 720).[9][10][11]
17. junija je potekalo "neformalno srečanje" Evropskega sveta, kjer so voditelji držav in vlad razpravljali o naslednjem institucionalnem ciklu in svojem kandidatu za predsednika Komisije.[12] 25. junija so pogajalci EPP (Kyriakos Mitsotakis in Donald Tusk), PES (Pedro Sánchez in Olaf Scholz) in Renew Europe (Emmanuel Macron in Mark Rutte) dosegli predhodni dogovor o nominacijah.[11][13]
27. junija so med zasedanjem Evropskega sveta nacionalni voditelji predlagali Ursulo von der Leyen (EPP) za kandidatko za predsednico Evropske komisije,[14] potem ko je bila marca 2024 imenovana za kandidatko Evropske ljudske stranke.[15] Madžarski predsednik Viktor Orban je glasoval proti von der Leyenovi, vzdržal pa se je glede Kallasove. Italijanka Giorgia Meloni se je vzdržala glasovanja o von der Leyenovi, glasovala pa je proti Costi in Kallasovi za njuni funkciji.[16][17][18]
V naslednjih tednih je imela von der Leyen dvostranska srečanja s skupinami EPP, S&D, Renew,[19] G/EFA[20] in ECR[21] da bi pridobila podporo za svojo ponovno izvolitev.[22] 18. julija je Evropskemu parlamentu predstavila svoje "Politične smernice", čemur je sledila razprava z evropskimi poslanci.[23][24] Ursula von der Leyen je bila na tajnem glasovanju ponovno izvoljena za predsednico Evropske komisije s 401 glasom za, 284 proti in 22 oddanimi praznimi ali neveljavnimi glasovi.[25][26]
Novoizvoljeni predsednik Evropske unije pozove države članice, da imenujejo komisarje v skladu s pravili, ki jih določata Pogodba o Evropski uniji in Evropski svet. Novoizvoljeni predsednik odloča o organizaciji svoje komisije, pregleda kandidate in predstavi kolegij komisarjev, pri čemer je vsak imenovani komisar odgovoren za določen politični resor. Novoizvoljeni predsednik med komisarji imenuje tudi podpredsednike[1][2][25] Evropski parlament na zaslišanjih v odborih zasliši kandidate za komisarje, ki jih predlaga novoizvoljeni predsednik.[1][2][25]
17. septembra 2024 je Ursula von der Leyen na tiskovni konferenci predstavila kolegij komisarjev in njihove resorje.[27][28] Delež žensk v predlagani komisiji je 40,7 %, kar je manj od 44,4 % leta 2019.[29] Povprečna starost novih kandidatov za Komisijo je 52 let in se je znižala s 56 leta 2019.[29] Komisija ima šest izvršnih podpredsednikov. Predlagani kolegij vključuje pet komisarjev, ki se vračajo: trije so za drugi mandat (Šuica, Várhelyi, Hoekstra), Dombrovskis bi se vrnil za tretji mandat, Šefčovič pa za četrti. Prerazporeditev portfelja odraža navedene prednostne naloge z močnim poudarkom na konkurenčnosti, industrijski politiki in obrambi.[30][31]
Svet Evropske unije je 19. septembra 2024 v medsebojnem soglasju z novoizvoljenim predsednikom Komisije sprejel seznam oseb, ki jih predlaga v imenovanje za člane Komisije Evropskemu parlamentu.[32]
V skladu s členom 129 Poslovnika Evropskega parlamenta potrditvena zaslišanja izvedejo ustrezni odbori.[33] V skladu s Prilogo VII poslovnika Evropskega parlamenta mora parlament kandidate za komisarje oceniti na podlagi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceniti mora poznavanje njihovega bodočega resorja in njihove komunikacijske sposobnosti.[34] Zgodovinsko gledano je Evropski parlament od leta 2004 v vsakem mandatu zavrnil vsaj enega kandidata.[35]
Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta se je 3. oktobra 2024 dogovorila o koledarju zaslišanj, ki bodo potekala od 4. novembra do 12. novembra, in se odločila o razdelitvi pristojnosti med odbori za potrditvena zaslišanja.[36]
Kolegij komisarjev potrdi Evropski parlament z večino oddanih glasov. Parlament je 27. novembra potrdil novo komisijo, pri čemer je 370 evropskih poslancev glasovalo za, 282 proti, 36 je bilo vzdržanih. To ustreza 51-odstotni večini, najmanjši od leta 1993, ko je parlament dobil pravico do glasovanja o kolegiju.[3][4]
Ko jo bo odobril parlament, bo Komisijo uradno imenoval Evropski svet s kvalificirano večino.[1][2][36]
<ref>
appointment
TEU-commission
college-election-1
college-election-2
:2
CP-proposal
Council-vote
president-election
hearing-date