Radiometrični podatki kažejo, da je Zemlja stara okrog 4570 milijonov let (izraženo s pr. m. l., kar pomeni »pred milijoni let« ali Ma, kot v »datira iz 4570 Ma«). Geološki čas Zemljine preteklosti je razdeljen v številne enote z značilnim dogajanjem. Časovna obdobja so navadno določena s pomembnimi geološkimi ali paleontološkimi dogodki, kot so npr. množična izumrtja. Tako je meja med periodama kredo in paleogenom določena s izumrtjem, ko je prišlo do zatona dinozavrov in številnih morskih vrst. Starejša obdobja, iz katerih nimamo zanesljivih fosilnih ostankov, so določena absolutno.
Grafične časovne lestvice
Druga in tretja časovna lestvica sta, kot označuje zvezdica, natančnejši razdelitvi predhodne lestvice.
Milijonov let
Holocen (zadnja epoha) in sedanjost (od 1950 do danes) sta premajhna, da bi ju lahko jasno prikazali.
Izrazje
Največja opredeljena enota časa je eon. Eoni se delijo v ere (veke), te pa v periode, epohe in stopnje. Obenem paleontologi na osnovi sprememb v sestavi fosilov opredeljujejo sistem različno dolgih favnskih stopenj. Marsikje so bile tovrstne stopnje sprejete v geološko nomenklaturo, v splošnem pa je prepoznanih favnskih stopenj mnogo več kot geoloških časovnih enot.
Geologi govorijo tudi o zgornjih/poznih, spodnjih/zgodnjih in srednjih delih period in drugih enot; npr. »zgornja jura« ali »srednji kambrij«. Zgornji, srednji in spodnji so izrazi, ki se nanašajo na same kamnine, kot npr. »zgornji jurski peščenjak«; izrazi pozni, srednji in zgodnji pa se nanašajo na čas, npr. »zgodnja jurska sedimentacija« ali »fosili iz zgodnje jure«. Ker so geološke enote iz istega časa, vendar različnih delov sveta, pogosto drugačnega izgleda in vsebujejo druge fosile, imajo številna obdobja iz zgodovinskih razlogov več imen. Tako se v Severni Ameriki spodnji kambrij imenuje waucobanska serija in se nato na podlagi raznolikosti trokrparjev v več con. Isto časovno razdobje se v Vzhodni Aziji in Sibiriji deli v tomotijsko, atdabanijsko in botomijsko stopnjo. Za uskladitev takih terminoloških navzkrižij in opredelitev povsod veljavne razdelitve si prizadeva Mednarodna komisija za stratigrafijo.
Razcvet in nadaljnji razvoj arhaičnih sesalcev (npr. kreodonti, kondilarti, uintateri idr.). Pojav prvih »sodobnih« družin sesalcev. Poveča se raznolikost primitivnih kitov. Prve trave. Ponovna zaledenitev Antarktike; začetek sedanje ledene dobe.
Tropsko podnebje. Pojav sodobnih rastlin. Po izumrtju dinozavrov se v številne primitivne linije razvijejo sesalci. Pojav prvih velikih sesalcev (do velikosti medveda ali majhnega povodnega konja).
Zemlji gospodarijo arhozavri (na kopnem dinozavri, v oceanih ihtiozavri in notozavri, v zraku pterozavri). Ko se pojavijo prvi sesalci in krokodili, postanejo cinodonti manjši in podobnejši sesalcem. Na kopnem je razširjena flora Dicrodium. Številne velike vodne temnospondilne dvoživke. Izredno pogosti so keratitski amonoidi. Pojavijo se sodobne korale in ribe kostnice ter številni sodobni kladi žuželk.
Nastanek Zemlje (pr. 4570 m.l.). Najstarejši znani mineral, cirkonij (pr. 4400 m.l.).
okoli 4570
Opombe in sklici
↑Paleontologi namesto geoloških period pogosto uporabljajo favnske stopnje. Njihova nomenklatura je precej zapletena. Za odličen urejen seznam favnskih stopenj glej »The Paleobiology Database« (v angleščini). Pridobljeno 19. marca 2006.
↑Datumi so zaradi pogostih razlik nekaj odstotkov med viri rahlo negotovi. Vzrok temu so predvsem nezanesljivosti pri radiometričnem datiranju in redkost pojavljanja za radiometrično datiranje primernih sedimentov ravno na mestu v geološkem stolpcu, kjer bi bili najuporabnejši. Zgoraj navedeni datumi in napake so povzeti po Časovni lestvici Mednarodne komisije za stratigrafijo 2004. Z * označeni datumi kažejo na meje, glede katerih je bila dosežen mednarodni dogovor o GSSP.
↑Tu podani začetek holocenske epohe je 11.430 pred sedanjostjo ± 130 let (tj. med 9610 pr. n. št. in 9350 pr. n. št.). Za podrobnejši opis določanja te epohe glej članek holocen.
