Boeing B-52 Stratofortress je transonični strateški nuklearni ameriški bombnik dolgega dosega, z osmimi reaktivnimi motorji in pet člansko posadko: kapitan, prvi oficir, navigator, radarski operater in bombardir. B-52 je najpomembnejši bombnik NATO zveznikov, saj lahko poleg klasičnih bombniških nalog izstreljuje vodene rakete, opravlja nadzor oceanov (v dveh urah preslika 364.000 kvadratnih kilometrov) t.i. patroliranje in opravlja posebne znanstvene naloge kot nosilna platforma. Vesoljska agencija NASA ga uporablja za raziskave: vesoljskih plovil, zrakoplovov in vodenih raket ter celo za izstrelitev manjših satelitov. B-52 Stratofortress je zamenjal predhodnika B-29 Superfortress. Ravno konstantnemu patroliranju bombnikov B-52 se predpisuje preprečitev veliko varnostnih kriz na območjih patrole. Zaradi njegove široke uporabe in ogromne avtonomije je nenadomestljiv strateški del letalskih sil ZDA in NATO zaveznikov, zaradi tega je bila sprejeta odločitev o posodobitvah[1] avionike, motorjev in ostalih sistemov, da bo lahko operativen tudi krepko po letu 2050.
B-52 je postavil številne rekorde:
V uporabi je že od leta 1955 in naj bi ostal uporabi vsaj do leta 2055,[2] eden izmed poglavitnih razlogov za tako dolgo servisno dobo je izjemno visoka plovnost teh letal v primerjavi z ostalimi modernejšimi oz. mlajšimi letali, ter dejstvo, da so v rezervah na voljo letalski deli kot tudi cela letala v velikih številkah. Lahko nosi do 30 ton klasičnih bomb, sicer pa je bil originalno zasnovan za jedrsko orožje.[3] Zaradi visokega platfona leta FL500, se letalo uporablja tudi kot nosilna platforma - matično plovilo za izstreljevanje manjših satelitov, dronov in testnih letal (npr. X-15 je bil lansiran iz B-52). B-52 je leta 1955 začel nadomeščati starejše strateške bombnike: batnega Boeing B-29 Superfortress, batno-reaktivnega Convair B-36 Peacemaker in ju do leta 1959 v celoti nadomestil, leta 1977 pa še reaktivnega Boeing B-47 Stratojet. Zaradi izjemne zanesljivosti in doleta, ki je primerljiv z A340, je preživel upokojitev mlajših nadzvočnih bombnikov: Convair B-58 Hustler 1977, North American A-5 Vigilante 1979 in General Dynamics F-111 Aardvark 1996 in verjetno tudi Rockwell B-1 Lancer 2036. Pomembno je na podaljšanje življenjske dobe vplivala uvedba modifikacij (t.i. retrofitiranje) z novejšo tehnologijo (novi motorji, avionika itd.) na obstoječo konstrukcijo (ang. airframe) letala.
Prototip YB-52 je prvič poletel aprila 1952. Originalno je bil zasnovan v času hladne vojne za nošenje jedrskega orožja. Nadomestil je njegovega prednika, letalo Convair B-36. B-52 je veteran številnih ameriških vojaških konfliktov, največ je bil uporabljen v vietnamski vojni, kjer se je uporabila tonaža bomb primerljiva z drugo svetovno vojno.
Piloti so mu dali oznako BUFF (Big Ugly Fat F*****).[4]. Današnji piloti po starosti ustrezajo vnukom starih pilotov B-52. Med časom B-52 so se pojavili novi bombniki in se upokojili, medtem ko B-52 ostaja v redni uporabi.
Izdelano je bilo 744 bombnikov, veliko jih je bilo uničenih po dogovoru o zmanjševanju strateškega orožja. Okrog 70-80 jih je še vedno uporabi pri Ameriških letalskih silah.