Za sicilijanskega kralja Rogerija II. je izdelal zemljevid sveta Tabula Rogeriana, globusZemlje in obsežen vodnik za popotnike. Zemljevid je vrezan v srebrno ploščo. Na njem je narisan celo morebiten izvir Nila, ki ne odstopa veliko od dejanskega. Njegova Rogerijeva knjiga (Kitab Rudjar, kakor jo je sam imenoval, oziroma Zabava za tiste, ki bi radi obšli svet (Nužat al-Mušatak fi iktirak al-afak), kot jo je imenoval Rogerij)) iz leta 1154 je najboljše delo o geografiji sveta, kot je bil znan v tistem času.
Razširjena izdaja je izšla leta 1161 z nenavadnim naslovom Vrtovi človeštva in zabava za dušo. Vse njene kopije in prepisi pa so se izgubili. Skrajšana različica te izdaje z naslovom Vrtovi veselja, po navadi pa imenovana Mali Idrizi, je izšla leta 1192. Knjiga ni popoln zgodovinski vir, saj se je al-Idrizi, kakor je bilo tedaj in nekaj stoletij v navadi, skliceval na druge vire. Ko je, na primer, pisal o Poljski, jo je pravzaprav zamenjal s sodobno Češko, saj je pisal o »deželi obdani z gorami«.
Glej tudi
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Al-Idrizi.
.jpg)
