Da bi z ogrskimželezniškim omrežjem povezali zahodne predele takratne županije Zala (ki je do konca 1. svetovne vojne obsegala tudi Međimurje in lendavski okraj današnjega Prekmurja), je bila leta 1890 zgrajena proga, ki je tekla iz Čakovca mimo Lendave, Lentija in Csömödra do županijskega središča Zalaegerszeg, od tam naprej pa do Ukka, ki je imel že prej zgrajeno zvezo s pomembnima železniškima vozliščema Boba in Celldömölk. Po koncu 1. svetovne vojne je promet čez novonastalo mejo pri Dolgi vasi upadel, po koncu 2. svetovne vojne pa je bil odsek med obmejnima postajama Lendava in Rédics ukinjen in demontiran. Po odseku med Čakovcem in Lendavo se še danes odvija tovorni promet predvsem za potrebe lendavske naftne industrije. V času Jugoslavije je obstajal tudi potniški promet med Lendavo in Čakovcem, vendar so ga Hrvaške železnice po razpadu Jugoslavije obdržale le do obmejnega kraja Mursko Središče.
Po osamosvojitvi Slovenije so se na obeh straneh meje pojavile pobude o ponovni povezavi Lendave in Rédicsa, vendar so do sedaj bile izdelane le študije. Lendava je s preostalim slovenskim železniškim omrežjem povezana le prek ozemlja Hrvaške čez Čakovec in Središče ob Dravi. Tudi zaradi tega razloga se je pojavila zamisel o železniški povezavi Lendave z Mursko Soboto oz. z Beltinci.