Prvo znanstveno ime zlate mačke, ki ga je leta 1827 predlagal nizozemski zoolog Coenraad Jacob Temminck, je bilo Felis aurata. Temminck je mačko opisal na podlagi rdečkasto rjavega kožuha, ki ga je kupil pri londonskem trgovcu.[6] Hkrati je Nizozemec opisal in z znanstvenim imenom Felis celidogaster poimenoval kožuh sivo obarvane mačke s čokoladno rjavimi pegami, ki je živela v menežeriji v Londonu.[7] Zlata mačka je svoje tretje ime Felis neglecta dobila leta 1838 od britanskega zoologa Johna Edwarda Graya, ko je ta preučeval rjavo-sivo odlakano mačko iz Sierre Leone.[8] Angleški prirodoslovec George Robert Waterhouse je leta 1842 mačko rdečkastega kožuha iz Sierre Leone poimenoval Felis rutilus.[9] Anglež Richard Lydekker je leta 1906 opisal temno siv kožuh mačke iz kongovskega deževnega gozda kot podvrsto Felis chrysothrix cottoni.[10] Črnikasta mačka iz vzhodnega Konga je bila leta 1942 označena kot Felis maka.[11]
Filogenetske raziskave mačjih vzorcev zlate mačke so pokazale, da je najbolj sorodna karakalu. Ti dve vrsti skupaj s servalom tvorita svojo evolucijsko linijo, ki je ena od osem splošno prepoznanih mačjih linij, in naj bi se razvila pred približno 8,5 milijoni let.[17][4] Zaradi tesne evolucijske sorodnosti je bila zlata mačka preusmerjena v rod Caracal.[18]
Zlata mačka ima po podatkih iz leta 2017 dve splošno priznani podvrsti:[19]
C. a. aurata (Temminck, 1827) − vzhodno od reke Kongo
C. a. celidogaster (Temminck, 1827) − zahodno od reke Oyono (ang. Cross river)
Filogenija
Spodnji kladogram prikazuje sorodstvena razmerja med zlato mačko in ostalimi mačjimi vrstami poddružine Felinae.[18][4]
Kožuh zlate mačke variira od kostanjeve ali rdečkasto rjave barve do sivih in temnejših odtenkov. Nekateri posamezniki so pegasti, pri čemer so pege črnikaste ali nekoliko svetlejših rjavih odtenkov. Osebki lahko imajo pege zgolj na trebušnem predelu in notranjem delu okončin. Spodnji del telesa, območje okoli oči, lica, brada in grlo so svetlejši in pogosto skoraj v celoti bele barve. Rep ima črno konico, končni predel je navadno temnejši kot začetni del. Mačke iz zahodnega dela območja razširjenosti so običajno bolj pegaste kot posamezniki, ki prebivajo na vzhodnem delu. Za zlato mačko sta značilna dva tipa obarvanosti, rdeč in siv, zaradi česar so vrsto včasih delili na dve ločeni vrsti.[20] Sivo obarvane mačke imajo dlako, ki na osrednjem delu nima toliko pigmenta, medtem ko je dlaka rdečih posameznikov intenzivno rdeča. Pojavljajo se tudi melanistični osebki, katerih kožuh je v celoti črne barve.[11]
Vrsto je mogoče prepoznati po prisotnosti nekakšnega vrtinca na ramenskem predelu, kjer dlaka spremeni svojo smer rasti. Mačka je enkrat večja od domače mačke, ima čokato postavo, z dolgimi nogami, velikimi šapami in razmeroma kratkim repom. V primerjavi s telesom je okrogla glava relativno majhna. Ramenska višina zlate mačke je od 38 do 55 centimetrov, telesna dolžina je približno 61 do 101 centimetrov, medtem ko rep meri od 16 do 46 centimetrov. Povprečen posameznik te vrste tehta od 5,5 do 16 kilogramov, hkrati velja, da so samci težji od samic.[21]
Nasploh zlata mačka spominja na karakala, a ima krajša ušesa brez čopkov, daljši rep in krajšo ter bolj zaokroženo glavo. Ušesa so majhna in okrogla, oči so lahko svetlo modre ali rjave.[22]
Zaradi prikritega načina življenja je o vedenju zlate mačke le malo znanega. Za vrsto so značilni samotarski osebki, ki so najbolj aktivni ob večerih in v nočnem času, četudi so že bili opazovani med lovom podnevi. Njihova aktivnost naj bi bila odvisna od razpoložljivosti lokalnega plena.[21]
Zlate mačke so dobre plezalke, a najraje lovijo na tleh. V glavnem se prehranjujejo z drevolazci ali drevesnimi damani (Dendrohyrax) in glodavci, lovijo pa tudi ptiče, manjše opice, majhne antilope, huleže (Cephalophinae) in orjaško gozdno svinjo (Hylochoerus meinertzhageni). Opazili so jih med lovom na perutnino in druge udomačene živali.[21][20]
Podatki o razmnoževalnih navadah zlate mačke temeljijo na osebkih, živečih v ujetništvu. Po 75 dni trajajoči brejosti samica skoti leglo, ki navadno vsebuje enega ali dva mladiča. Ti ob rojstvu tehtajo od 180 do 235 gramov in že po enem tednu odprejo oči, mati pa jih doji 6–8 tednov. Za mlade zlate mačke sta v primerjavi z ostalimi mačjimi vrstami značilna relativno hitra rast in razvoj. Samice dosežejo spolno zrelost po 11 mesecih, medtem ko samci dozorijo nekoliko kasneje, ob starosti 18 mesecev. V ujetništvu zlata mačka preživi tudi do 12 let, njihova življenjska doba v naravi pa ni poznana.[21]
Grožnje in zaščita vrste
Zlato mačko ogrožajo predvsem krčenje gozdov, plantaže za pridelovanje palmovega olja, rudarstvo in gradnja novih cest. Z naštetimi je povezana izguba mačkinega naravnega habitata. Ponekod grožnjo predstavlja tudi organiziran lov na zlate mačke, kar je še posebej izrazito v Kongu. Vrsta je na Rdečem seznamu IUCN označena kot ranljiva.[3] Lov na posameznike te vrste je med drugim prepovedan v Angoli, Demokratični republiki Konga, Gani, Keniji, Liberiji, Nigeriji, Ruandi in Sierri Leoni.[23]
↑ 11,011,1Van Mensch, P. J. A.; Van Bree, P. J. H. (1969). "On the African golden cat, Profelis aurata (Temminck, 1827)". Biologica Gabonica. V (4): 235–269.
_fur_skins.jpg)
.jpg)
