Prvotno je do tega prostora segal mandrač (manjše pristanišče), v osemnajstem stoletju pa je cesaricaMarija Terezija dala zgraditi novo pristanišče in mandrač zasuti. Tu je bil leta 1764 sezidan »Statthalterei«, se pravi poslopje deželnega glavarstva (it. Luogotenenza), navadno dvonadstropno poslopje brez posebnih olepšav, kateremu so leta 1825 dozidali še tretje nadstropje. Že leta 1902 so stavbo porušili in na njenem mestu je dunajčan Emil Artmann zgradil današnjo palačo. Pritlični del je povsem prekrit s kamnito oblogo, zgornja nadstropja pa so okrašena s steklenimimozaikiMuranskihumetnikov. Monumentalni vhod dobesedno izstopa iz pročelja in je sestavljen v spodnjem delu iz stebrišča, ki se po prvem nadstropju nadaljuje v visokem pokritem balkonu. Na strehi zaključuje palačo balkonska ograja iz obdelanega kamna. Med letoma 1962 in 1963 je bila stavba popolnoma obnovljena, posebno v notranjosti.
Ob prehodu Trsta pod Kraljevino Italijo sta se v palačo naselila prefekt in vladni komisar s svojimi pisarnami, ki zavzemajo pritličje, prvo in tretje nadstropje. V drugem nadstropju se nahajajo saloni državnega predstavništva in bivalni prostori za visoke državne predstavnike in tuje predsednike ali vladarje na obiskih v Julijski krajini. To nadstropje ima dostop do balkona nad vhodnim stebriščem, od kod gostje uživajo nad razgledom na trg, pristanišče in zaliv ter alpskevrhove v ozadju.
Notranjost palače je bogato opremljena z umetniškimi in zgodovinskimi posebnostmi, vendar ni dostopna javnosti.
Viri
Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka (2023). Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja. Založništvo tržaškega tiska. COBISS170429955. ISBN978-88-7174-365-3.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
Strategi Solo vs Squad di Free Fire: Cara Menang Mudah!