Območje Visokega je bilo naseljeno že v 5. tisočletju pr. n. št. V tem oziru je pomembno Arheološko najdišče Okolište, ki je značilen predstavnik Butmirske kulture in eno od največjih neolitskih naselbin v Jugovzhodni Evropi.[1][2] Visoška dolina je bila zgodnje središče srednjeveške države Bosne.[3] V Milih je bil sedež bana in mesto, kjer se je sestajal svet, ter tudi mesto kronanja prvega bosanskega kralja Tvrtka Kotromanića.[4]Grad Visoki, ki se nahaja na hribu Visočica, je bil pomembno politično zatočišče, njegovo podgradje Podvisoki pa je predstavljalo enega najzgodnejših primerov srednjeveškega urbanega središča ožjega območja Bosne.[5]
Kasneje, v prvi polovici 14. stoletja, je bila v bližnjih Moštrah prisotna skupnost Bosanske cerkve.[6] Srednjeveško Visoko se je nato postopoma preobrazilo v mesto osmanskega tipa. Posebej pomembno vlogo v tem času je odigral bosanski namestnik Ajas-beg.[7] 11. novembra 1911, v zadnjih letih avstroogrske vladavine, je mesto skoraj popolnoma uničil požar, ki je izbruhnil ponesreči.[8]
Pred vojno v Bosni in Hercegovini je bilo mesto največji izvoznik tekstila in usnja v Jugoslaviji, danes pa h glavni gospodarski panogi poleg usnjarsko-tekstilne industrije spada še avtomobilska industrija. Od leta 2006 Visoko obišče več 10.000 turistov letno, med njimi največ Slovencev.[9] Glavno atrakcijo predstavlja tako imenovana Piramida sonca – arheološka hipoteza, ki jo je zasnoval Semir Osmanagić in ki je širša stroka sicer ni sprejela.
Zgodovina
V starih listinah se kraj kot mesto omenja v letih 1348−1430. Visoko je bilo prestolnica bosenskih kraljev, na kar opozarjajo ruševine trdnjave. Tu je bilo od druge polovice 14. stoletja trgovsko središče z močno dubrovniško kolonijo in carinsko službo na karavanski poti iz Drijeva (Gabele) po dolini Neretve preko Konjica v Olovo in Srebrenico Leta 1435 je mesto prišlo pod Otomansko cesarstvo. V kraju je frančiškanskisamostan, ki je bil leta 1697 porušen, kasneje pa obnovljen. Leta 1911 je mesto prizadel velik požar.[10]
