Poleg arhitekture se je Sulčič ukvarjal še z drugimi rečmi. Bil je aktiven član slovenske skupnosti v Argentini, sodeloval je v društvu Sokol, bil predsednik skupine, ki je izdajala tednikNovi list. V njem je objavil serijo člankov Priseljenčeva hiša (1933 in 1934). Od leta 1953 se je posvečal slikarstvu, predvsem je ustvarjal krajine v akvarelu, ter objavil tri knjige: pesmiLuces y sombras (Buenos Aires, 1968), zbirko povestiLa olla (Buenos Aires, 1968) in spominski zapis o slovenskem raziskovalcu in antropologuIvanu Benigarju.[2]