Verd

Verd
središče Verda
Verd Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′11.32″N 14°18′0.16″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Osrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajina	Notranjska
Občina	Vrhnika
Površina
• Skupno	8,56 km^2
Nadm. višina	294,9 m
Prebivalstvo  (2024)[1]
• Skupno	1.984
• Gostota	230 preb./km^2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	1360 Vrhnika
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia
Verd - Vaško jedro
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Vrhnika
RKD št.	11814 (opis enote)[2]

Verd je gručasto naselje z okoli 2000 prebivalci, drugo največje v Občini Vrhnika, ki stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike, ki se je ozemeljsko skoraj dotika.

Nad vasjo se vzpenjata Javorča in Ljubljanski vrh (819 mnm), pod katerim se nahaja Retovje, skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice v neposredni bližini vasi. Nad njo poteka tudi istoimenski viadukt, po katerem je speljan primorski krak avtoceste A1 na relaciji Ljubljana–Koper, in železniška proga Ljubljana–Sežana–d.m.^[3][4]

Verd je sedež krajevne skupnosti, v katero spadata še Bistra in Mirke. Verd je tudi največja krajevna skupnost v občini Vrhnika.^[5] Sam Verd poleg osrednjega dela tvorijo še zaselki Pritiska in Podgora v smeri proti Bistri, Janezova vas na bregu Ljubljanice tik ob Vrhniki ter Gradar nad izviri Ljubije. Vaška cerkev je posvečena sv. Antonu Puščavniku, obkroža jo nekaj starih kmečkih domačij s kaščami.^[3][4] Spomeniško je zaščitena Miklčeva kašča iz 17. stoletja, v kateri je sedaj urejena galerija.^[6] Druga znamenitost je ajdovski zid, ki je bil zgrajen v času rimskega cesarstva v 3. stoletju, za obrambo ceste ter sega od pobočja nad izviri Ljubije v dolžini 10 km do Zaplane.^[3][4]

Na pobočjih Javorče nad železniško postajo Verd je velik kamnolom apnenca. V Verdu je nekoč obratovala tudi lesnopredelovalna tovarna Liko, ki pa je propadla. Leta 2014 je bil v eni od proizvodnih hal urejen plezalni center.^[3][7]

Izvor krajevnega imena

Verd se v starih zapisih omenja leta 1260 in Werde, 1369 kot Werd in 1370 kot in dem Werd.^[8] Ime je nemškega izvora in temelji na srednjevisokem nemškem občnem imenu wert v pomenu 'otok, potok, višje ležeče suho mesto v močvirju ali ob njem', v starovisoki nemščini se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo wired 'otok, polotok' kar je tvorba iz indoevropskega korena Hųer- v drugotnem pomenu 'zapirati, obdajati, obkrožati, varovati.'^[9]

Zgodovina

Miklčeva kašča iz 17. stoletja

Kraj je prvič omenjen v listini iz leta 1260. Cerkev sv. Antona Puščavnika je bila zgrajena v 15. stoletju in leta 1619 predelana v baročnem slogu. Kamnolom je nastal konec 19. stoletja, v njem so sprva pridobivali gradbeni material za obnovo Ljubljane, ki jo je leta 1895 poškodoval hud potres, kasneje pa apnenčast grušč za potrebe železnice.^[4]

Med drugo svetovno vojno je bil Verd zaradi bližine železniške proge prizorišče več akcij NOB. V odmevni akciji junija 1942 so partizani osvobodili vlak z interniranci na poti v koncentracijsko taborišče Gonars in jih 332 rešili.^[4]

Znane osebnosti

V Verdu sta se rodila slovenska slikarja:

• Jožef Petkovšek
• Matej Sternen^[3]

Sklici in opombe

1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11814«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
3. Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 410. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
4. Ivanič, Martin, ur. (2011). »Verd«. Slovenika. Zv. P-Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 1676–1677. COBISS 257461504.
5. »Krajevne skupnosti«. Občina Vrhnika. Pridobljeno 1. septembra 2017.
6. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9816«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
7. »Plezalni center Verd«. Radio 1. 27. februar 2015. Pridobljeno 1. septembra 2017.
8. Bizjak, Matjaž; Kosi, Miha; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij (2021). Historična topografija Kranjske (do 1500) Druga dopolnjena izdaja (PDF). Ljubljana. str. 1647. COBISS 50432003. ISBN 978-961-254-974-9. OCLC 1366214400.
9. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Glej tudi

• seznam naselij v Sloveniji

Zunanje povezave

• Gradivo iz Verda v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja