Veličastni kukmak (znanstveno ime Agaricus augustus) je gliva iz rodu kukmakov (Agaricus).
Značilnosti
Je velika goba tipične oblike kukmakov. V mladosti je klobuk polkroglast, nato pa se razširi, postane konveksen in na koncu ploščat, s premerom od 8–30 cm. Povrhnjica klobuka je suha in gosto poraščena s koncentrično razporejenimi rjavo obarvanimi luskami na beli do rumeni podlagi.
Lističi so gosti in sprva svetli, z zrelostjo pa postanejo rožnate in nato temno rjave barve. So prosti – niso pritrjeni na bet. Pri nezrelih primerkih so prekriti z občutljivo belo kopreno, ki sega od beta do oboda klobuka.
Bet je debelejši zgoraj kot v dnišču. Visok je od 7 do 30 cm in debel od 2 do 6 cm. Pri zrelih primerkih je okrašen z visečim obročkom – ostankom zastiralca, ki je prekrivalo lističe. Nad obročkom je bet gladek in bele do rumene barve. Spodaj je prekrit s številnimi majhnimi luskami.[1]
Meso je debelo, čvrsto in belo, v betu in na pritisk lahko rahlo porumeni. Zaradi prisotnosti benzaldehida ima močan in sladek vonj, ki spominja na mandlje oziroma marcipan.[2]
Schaefferjev test pokaže pozitivno rdečo reakcijo. Povrhnjica klobuka se obarva rumeno po nanosu 10-% KOH.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
Raste od poznega poletja do jeseni na tleh, bogatih s humusom v listnatih in iglastih gozdovih.[1][3] Gliva je gniloživka in hranila pridobiva iz razpadajočih odmrlih organske snovi. Zdi se, da je bližina človekovih dejavnosti ne ovira.[4]
Mikroskopske značilnosti
Trosni odtis je čokoladno rjave barve. Trosi so elipsoidni in merijo 7–10 × 4,5–6,5 μm.[1]
Podobne vrste
- Moellerjev kukmak (Agaricus moelleri) je strupen in ima luskice na klobuku a je bistveno manjši, na prerezu porumeni in ima neprijeten vonj po karbolu.
- Hrapava trnovka (Echinoderma asperum) je podobna zaradi rjavih lusk in gostih lističev, a ima neprijeten vonj.
Uporabnost
Je užitna in cenjena goba.[5]
Zaradi sposobnosti bioakumulacije kadmija, je potrebna pazljivost zaradi morebitne onesnaženosti rastišča. V švicarski študiji so namerili bioakumulacijo kovinskega kadmija, s količino 2,44 mg na kilogram sveže teže.[6] Podobno velja tudi za mnoge druge vrste kukmakov. Vzorci, zbrani v bližini talilnic kovin in urbanih območij, so imeli višjo vsebnost kadmija. Največjo koncentracijo so našli v trosovnici, sledi preostali del klobuka, najmanj pa spodnji del beta.[7]
Galerija slik
-
Ilustracija
-
Mlada goba
-
Zastiralce in lističi
-
Prerez
-
Trosi
Zunanje povezave
Sklici
.jpg)
