Uxmal

Uxmal
Čarovnikova Piramida
Uxmal
Lokacija
Koordinati	20°21′34″N 89°46′17″W / 20.35944°N 89.77139°W / 20.35944; -89.77139
Država	Mehika
Regija	Jukatan
Zgodovina
Kultura	Maji
Perioda	Srednja Predklasika do pozna Klasika
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Majevsko mesto Uxmal
Tip	Kulturni
Kriterij	i, ii, iii
Razglasitev	1996 (20. zasedanje)
Evid. št.	791
Država	Mehika
Regija	Latinska Amerika in Karibi

Uxmal (Yucatec Maya: Óoxmáal [óˑʃmáˑl]), je starodavno mesto Majev iz klasičnega obdobja v današnji Mehiki. Velja za eno najpomembnejših arheoloških najdišč majevske kulture, skupaj s Chichén Itzájem v Mehiki, Caracolom in Xunantunichem v Belizeju in Tikalom v Gvatemali. Je v regiji Puuc. Mesto je bilo leta 1996 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine kot priznanje za njegov pomen.^[1]

Je 62 km južno od Méride, glavnega mesta zvezne države Jukatan v Mehiki. Njegove zgradbe so znane po svoji velikosti in dekoraciji. Starodavne ceste, imenovane sacbeob, so povezovale stavbe in mesta v tem območju med seboj.

Za zgradbe je značilen slog Puuc z gladkimi nizkimi zidovi, ki se opirajo na okrašene frize, ki temeljijo na tipičnih majevskih kočah. Ti predstavljajo stolpce (kot trs, ki se uporablja za stene koč) in trapezne oblike (ki predstavljajo slamnato streho). Prepletene kače, v mnogih primerih dvoglave kače, so maska za boga dežja, imenovanega Chaac. Njegov velik nos predstavlja strelo nevihte. Prikazi pernatih kač in drugi motivi kažejo na vplive iz osrednje Mehike.

Starodavno mesto Uxmal je lepo obnovljeno v turističnem pomenu, malo pa je bilo resnih arheoloških izkopavanj in raziskav. Datum naselitve ni znan, ocenjujejo da je mesto štelo približno 15.000 ljudi. Večina zgradb je iz poznega klasičnega obdobja okoli 850-925 n. št. Po letu okoli 1000 so ga zavzeli Tolteki.

Po različnih virih iz kolonialnega obdobja, zlasti vladne raziskave (Relaciones Geográficas), ki segajo do leta 1581 in knjig Chilam Balam, ki temeljijo na avtohtoni tradiciji, naj bi bil Uxmal ustanovljen okoli 500 n. št. Hun Uitzil Chac Tutul Xiu ali Ah Cuitok Tutul Xiu, oba iz družine Xiu, naj bi ustanovila mesto. Verjetno so prišli kot priseljenci iz območja sedanjega Tabasca na Jukatanu. Mesto je bilo nekaj časa najmočnejše na zahodnem polotoku Jukatan ter v zavezništvu s Chichén Itzo. Nekje po okoli leta 1200 so bile narejene zadnje zgradbe v Uxmalu. Zaradi vseh neskladij in ugibanj o starosti, zgradbah, prebivalcih in vladarjih mesta Uxmal, iz zgodovinskih virov še vedno ni mogoče zanesljivo ugotoviti dejstev.

Uxmal naj bi bil prevladujoč v obdobju med 875-900 n.št., ko je bil središče regionalne države v regiji Puuc. Prebivalstvo se je začelo krčiti okoli leta 1000.

Po španski osvojitvi Jukatana, dokumenti iz zgodnjega kolonialnega obdobja kažejo, da je bil Uxmal še v letu 1550 naseljeno mesto precejšnega pomena. Ker Španci tukaj niso zgradili mesta, je bil Uxmal kmalu zapuščen. Španski frančiškanski pater Alonso Ponce je v letu 1588 našel mesto v ruševinah.^[2] Prvi moderni opis stanja je izdelal Jean Frédéric Maximilien de Waldeck, ki je obiskal Uxmal leta 1835.^[3] V naslednjih desetletjih je na najdišču delala vrsta znanstvenikov, arhitektov, risarjev in drugih strokovnjakov. Ukrepi za obnovo in stabilizacijo stavb so se začeli že leta 1940, ko so nekaj preiskav izvedli sodelavci INAH. Z analizo urbanega sistema in monumentalne arhitekture, ki sta jo objavila v letu 1981, sta George F. Andrews in Jeff Kowalski zaključila zgodovinsko razpravo o Guvernerjevi palači, ki nadalje obsega celovito upoštevanje zgodovinske in kulturne vloge Uxmala. Ta dokument se dopolni s študijo Alfreda Barrera Rubia, ki temelji na izkopavanjih na severnem robu platforme Guvernerjeve palače. Kowalski je na začetku 21. stoletja izkopal tudi okroglo piramido.

Kot del svoje obširne dokumentacije o majevskih napisih je Ian Graham objavil dva zvezka del o Uxmalu.

Sodobno arheološko delo v Uxmalu je bilo izvedeno z namenom, da bi bile ruševine dostopne turistom in da bi ustavili propadanje najbolj ohranjenih stavb. Ta naloga je bila končana leta 1970. Največji del Uxmala pa je še vedno pokrit z gostim gozdom in ni dostopen obiskovalcem. Starodavno mesto se širi daleč na podeželje. Uradna opredelitev območja Uxmal, ki ga je opredelil INAH, pokriva površino več kot 10 km².

V arheološkem parku si je danes mogoče ogledati dobro ohranjene in restavrirane zgradbe iz 9. in 10. stoletja, ki jih odlikuje eleganca in lepota sloga Puuc. Značilnost postavitve mesta Uxmal so velika dvorišča (trgi), omejena na treh straneh s podolgovatimi palačami (vsaka z dvema vzporednima vrstama presledkov). Četrta stran je zasedena bodisi z veliko stavbo ali masivno piramido, na hribu je tudi mala palača. Trgi so obrnjeni v smeri sever-jug. Osrednji del Uxmala je obdan z zidom s številnimi prekinitvami, ki naj ne bi imel obrambne funkcije ampak le nakazal omejitev mesta. Pomembnejše zgradbe so imenovane s sodobnimi imeni in nimajo zveze z dejansko funkcijo:

• Čarovnikova piramida (tudi Pritlikavčeva piramida) je stopničasta piramidna struktura z ovalnimi ali eliptičnimi vogalnimi zaokrožitvami. Narejena je na starejši osnovi, ki se delno še vidi. Telo piramide je prekrita z grobo obdelanimi kamni, vidna obloga je v veliki meri posledica dela na stabilizaciji strukture. Mogoče je razlikovati najmanj pet faz piramide. Tradicionalna imena posameznih sestavnih delov ne povedo nič o dejanski funkciji.

• Hiša želv je tako poimenovana zaradi svojega okrasja v zgornjem vencu in je tipična klasična gradnja sloga Puuc. Nahaja se na veliki terasi Guvernerjeve palače, nekaj metrov severno od palače na poznejšem delu dograjene velike platforme. Za Hišo želv teče proti severu veliko stopnišče s platformo.

• Nunski samostan ima španski vzdevek; je najboljša od številnih štirikotnih dolgih stavb. Ima dovršeno izrezljane fasade, tako na notranje in zunanje. Dve poslikana oboka nosita podatke z letnico 906 in 907, kar so zadnji ohranjeni zanesljivi podatki v celotni regiji Puuc.

• Guvernerjeva palača je kompleks, ki obsega več stavb na zelo veliki platformi 185 krat 164 metrov, ki se dviga 7-14 metrov visoko nad razgiban teren. V telesu te platforme je skrito mesto, iz katerega je bil porabljen gradbeni material. Vogali platforme so sestavljale zelo velike, zaobljene skale. Na ploščad na severu vodita dve stopnišči: eno, ki je namenjeno neposredno ob severnem vhodu v Hišo želv in drugo, ki doseže površino platforme približno pred guvernerjevo palačo. Nadaljnji nadgradnja je z zahodne strani v ozadju starega tako imenovanega Templja. Ali je neposredno vzhodno od glavnega piramide drugo stopnišče, še ni jasno.

Guvernerjevo palača je 100 m dolga stavba, ki leži zahodno od središča velike ploščadi in druga, manjša, dolga in ozka približno 109 m dolga; na vzhodu vodi do 40 m širokega stopnišča. Objekt je razdeljen na tri dele. 14 prostorov različnih dimenzij je razporejenih v dveh vzporednih vrstah. Osrednji prostor glavne fasade je očitno tudi najbolj pomemben, ker je označen s tremi vhodi in okrašeno fasado. Na terasi stavbe je kamnita figura iz dveh spojenih jaguarjev, ki predstavljajo prestol dvoglavega jaguarja in je vladarju služil kot sedež. Slikovno okrasje je zelo zapleteno. Tu so Chakove glave, kače, razni hieroglifi, maske.

Z azimutom približno 118° je stavba usmerjena proti glavni piramidi Cehtzuca, majhnemu najdišču, ki se nahaja skoraj 5 km proti jugovzhodu. Če opazujemo od tam, bi Venera kot večernica, ko doseže svoj največji severni ekstrem, zašla za severni rob Guvernerjeve palače.^[4] Ker se ti dogodki zgodijo vsakih osem let, vedno konec aprila ali v začetku maja, in naznanjajo začetek deževne sezone,^[5] je pomembno, da dekoracija fasade stavbe vsebuje skoraj 400 Venerinih glifov, nameščenih v maskah boga dežja Chaca, in da je nad glavnim vhodom osem bicefaličnih kač; poleg tega se na dveh maskah Chaca v severnih vogalih palače pojavljata številki 8 v črtno-pikčastem zapisu.^[6]

• 
  Podrobnosti o Guvernerjevi palači
• 
  Pogled na Guvernerjevo palačo od zadaj in podrobnosti
• 
  Pogled na Guvernerjevo palačo od zadaj
• 
  Stranski pogled na Guvernerjevo palačo
• 
  Jaguarjev prestol
• 
  Štirikotnik in Čarovnikova piramida
• 
  Tradicionalni majevski simboli
• 
  Majevske podobe ljudi in živali
• 
  Kača in tradicionalna majevska mreža
• 
  Skulptura na vogalu stavbe
• 
  Pogled na piramido in okoliško džunglo

• Igrišče za igro z žogo, ki ga je posvetil vladar Chan Chak K'ak'nal Ajaw leta 901, kar je vidno iz napisa. Kot pri vseh poznoklasičnih igriščih, je sestavljen iz dveh masivnih zidanih blokov, med katerima je igrišče (34 x 10 m) med nizkima ograjama. Stranske stene blokov, ki so 7,4 metra visoki, so služile predvsem kot odbojno steno, iz katere se je žoga odbila nazaj na igrišče. Odbojne stene so bile ustrezno gladke. V sredini vsake strani je bil vstavljen kamnit obroč. Cilj igre z žogo je spraviti žogo iz trdne gume skozi obroč, udarjali so z boki. Tribune so uničene.

• Trg ptic se nahaja med Čarovnikovo piramido in nunskim samostanom. Ime izhaja iz okrasja na JV fasadi stavbe, ki prikazuje ptice. Kompleks omejujejo štiri stavbe. Razen za zgradbo na vzhodu so preostale stavbe popolnoma propadle in so bile rekonstruirane v letih 1988-1994.^[7] V sredini dvorišča je stožčasti oltarni kamen.

• Glavna piramida stoji na samem in ima stranico okoli 80 m. Prvotno je bila zgrajena kot piramida s stavbo na zgornjem nivoju, do koder je pripeljalo široko stopnišče na severni strani. Ta stavba je imela pet sob. Ima bogato okrašeno fasado. Robovi stavbe vsebujejo zamaknjene Chaacove maske. Prva izkopavanja so bila izvedena leta 1941. Veliko stopnišče in severne fasade so odkrili okoli leta 1969 in jih rekonstruirali.

Sylvanus G. Morley je leta 1909 izdelal zemljevid najdišča, ki je vključeval nekatere prej spregledane stavbe. Prvi projekt mehiške vlade za zaščito nekaterih struktur pred tveganjem zrušitve ali nadaljnjega propadanja se je začel leta 1927. Leta 1930 je Frans Blom vodil odpravo Univerze Tulane na najdišče. Izdelali so mavčne odlitke fasad Samostanskega štirikotnika; s temi odlitki je bila zgrajena replika štirikotnika, ki je bila razstavljena na svetovni razstavi leta 1933 v Chicagu v Illinoisu. Mavčne replike arhitekture so bile po sejmu uničene, vendar so nekateri mavčni odlitki uxmalskih spomenikov še vedno shranjeni v raziskovalnem inštitutu za Srednje Ameriko v Tulanu. Leta 1936 se je pod vodstvom Joséja Erose Penicheja začel program popravila in utrjevanja.

Britanska kraljica Elizabeta II. je 27. februarja 1975 obiskala mesto na otvoritvi zvočno-svetlobne predstave. Ko je predstavitev dosegla točko, ko je zvočni sistem predvajal majevsko molitev Chaacu (majevskemu božanstvu dežja), se je nenadoma začel hudourniški naliv.^[8]

V Uxmalu in Kabahu so našli mikrobne biofilme, ki so razgrajevali kamnite stavbe. Fototrofi, kot je Xenococcus, so pogosteje na notranjih stenah. V velikem številu sta bila prisotna tudi Gloeocapsa in Synechocystis, ki razgrajujeta kamen.^[9] V Chichen Itzi in Uxmalu so prisotne glive Aureobasidium in Fusarium. Cianobakterije so bile razširjene v notranjosti prostorov s slabo svetlobo.<ref>Gómez-Pompa, Arturo (2003). »Chapter 9 / Interaction of Microorganisms with Maya Archaeological«. The Lowland Maya area: Three Millennia at the Human-Wildland Interface. CRC Press. str. 175–192. ISBN 9781560229711./ref>

• Mexico, Lonely Planet, 2008, str.831-837
• Unescova svetovna dediščina

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Uxmal.

Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Uxmal

• Uxmal
• Uxmal v Enciklopediji Britaniki