Tu-126 so razvili za zgodnje opozarjanje pred napadov Američanov s severa. Leteči radar so izbrali, ker bi bil kopenski radarski sistem, ki bi prekril celo severno obalo predrag in ne preveč efektiven. Na Tu-126 so namestili rotirajoči radar Liana (NATO oznaka: Flat Jack).
Tu-126 ima 12 člansko posadko (plus rezerno posadko) in možnost prečrpavanja goriva v zraku.
Prvi prototip je poletel 23. januarja 1962. Namestili so rotirajoči radar Liana (NATO oznaka: Flat Jack). Testiranje je pokazalo, da je bil radar dosti bolj efektiven nad vodo, kot pa nad kopnim. Tudi veliki kontrarotirajoči propelerji so zelo vplivali na delovanje radarja. Potem so namestili nov radar "Šmel", ki je izboljšal sposobnosti, vendar je postalo jasno, da je potrebno novo letalo z reaktivnimi motorji. [1] Nasledil ga je Beriev A-50, ki je v bistvu predelan Iljušin Il-76.
Po mnenju nekaterih zahodnih strokovnjakov, naj bi bil radar močnejši od zahodnih tipov in da je lahko detektiral manevrirne rakete ali pa majhna letala na nizki višini.